1926 Rakek – Očetovo vojaško potepanje

Mladi Mirko Juvančič, rojen leta 1905 v napredni železniški družini, se je že v mladih letih vključil v vrste Sokolov, in sicer Sokolsko društvo Unec – Rakek (zgoraj sta sliki iz Sokolske izkaznice). Ta miselnost ga je spremljala vse življenje. Tako ga najdemo po drugi svetovni vojni v vrstah TVD Partizan Rakek. To miselnost je prenesel tudi na svoje otroke. Na nabor je šel leta 1924. Leta 1926 pa je odšel na služenje rednega vojaškega roka. To je bilo v času Kraljevine SHS. Kraljevina SHS je nastala po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske 1. 12. 1918 z združitvijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev s sedežem v Beogradu. Kraljevina SHS je obstajala do leta 1929, ko se je 3. 10. 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Točen kraj služenja žal ni točno določen, kajti tudi vojaška knjižica tu ni dovolj jasna. Po pripovedovanju očeta naj bi bilo nekje v zaledju Splita v okolici Posušja.

Skupinska slika za arhiv.
Mirko je drugi z desne v prvi vrsti.

Vojno knjižico je izdal Vojni odsek Rakek 15. 12. 1947 pod številko 304/881.

Iz »Vojne knjižice« je razvidno, da je služil v bivši Jugoslaviji v času 6. 4. 1926 – 1. 9. 1927.

Rod vojske: Intendantska služba.
Čin: borec.
Specialnost: krojač.

Ob šivalnem stroju prvi iz desne.

Strumno postavljeni za poziranje pred fotografom. Na sliki so v tedanjih uniformah z bojno opremo. Mirko drugi iz leve.

Iz tega časa je še ena zanimivost in spomin na očeta. Ata Mirko se je pri vojakih naučil imena vseh rek po vrstnem redu, ki se izlivajo v Jadransko morje.

Pred začetkom 2. svetovne vojne je bil vpoklican v vojsko stare Jugoslavije. Po pripovedovanju so bili nastanjeni na položajih nekje nad Grahovim. Tu naj bi imeli topove ene vrste, municijo pa druge vrste. Sicer niso imeli večjih zadolžitev. Neko jutro pa so ugotovili, da je ves poveljniški kader čez noč dobesedno izpuhtel. Tudi navadni soldati so se hitro pobrali s položajev. Sam jo je ubral proti Žerovnici, kjer so mu domačini dali civilno obleko in posodili kolo, s katerim se je srečno pripeljal domov.

Tu so podrobnejši podatki.
Čas: 5. 5. 1945 do 2. 10. 1945
Rod vojske: intendantska služba
Enota v kateri je služil: Intendatura I. bataljona, XIII. Brigada, XXIX. Hercegovska udarna divizija.

29. Hercegovska divizija je bila partizanska divizija, ki je delovala v sklopu NOV in POJ v Jugoslaviji med drugo svetovno vojno. Ustanovljena je bila 21. 6. 1943. Ob ustanovitvi je divizija imela tri brigade ter okoli 1.500 borcev.

Udeležba pri osvobajanju v Sloveniji: 8. 5. 1945 ob 23:00 se je pričel umik nemških oboroženih sil in Slovenskega domobranstva iz Ljubljane; tako so Ljubljano zapustili brez boja. Naslednji dan so ob 3:00 zjutraj prve partizanske izvidnice iz sestave 11. in 14. brigade 29. hercegovske divizije dosegle Karlovški most, medtem ko so pozneje istega dne vstopile tudi v celotno Ljubljano. 11. in 14. hercegovski brigadi sta bili zjutraj že v Medvodah, medtem ko je 13. brigada iste divizije ob 17:00 prišla v Šentvid.

29. hercegovska divizija je sodelovala tudi pri osvoboditvi območja med Postojno in Ljubljano ter vse do Tržiča. Nekaj besed o 29. hercegovski diviziji: Ta je zaslužila ime udarna. Imela je 6600 mož in moderno oborožitev: 28 topov, 52 minometov, 41 težkih in 405 lahkih strojnic.

Spomladi leta 1945 je bil oče s strani terencev opozorjen, da je na spisku takratne oblasti in domobrancev za v taborišče ali celo še kaj hujšega. Tako je ob prihodu Hercegovske divizije odšel z njimi v partizane. Po pripovedovanju je njegova enota (13. brigada) šla do Bleda, potem pa se je Hercegovska divizija vrnila nazaj v Hercegovino. Njegova brigada se je nastanila v kraju Izbično.

Izbično je tipično malo naselje v okraju Široki Brijeg. Nahaja se na severozahodu Širokega Brijega ob vznožju hriba Varda. Že leta 1867 se je Izbično omenjalo kot naselje, vendar je bila župnija ustanovljena šele leta 1917. Od takrat je Izbično preraslo v eno najpomembnejših naselij v občini Široki Brijeg z več kot 400 prebivalci. Levo proti severu pa je Posušje. Tako se je po slabih 20 letih zopet znašel v Hercegovini.

Spominska slika na partizanska leta. Mirko stoji prvi iz desne.

Izbično 1. 7. 1945

PISMA

Ohranjena so pisma, ki sta si jih pisala Mrko in njegova žena Angelca, pa tudi vsi trije otroci Milan, Mira in Magda.

Iz pisem, ki jih je pisal Mirko veje skrb za družino in ostale sorodnike in prijatelje. Posebno skrb je v pismih namenil njegovim čebelicam in željo po dobri letini, da bi z medom lažje preživeli težke čase. V zadnjih pismih pa tudi za pomoč, da bi lahko odšel domov, saj so v tem obdobju starejši partizani že vsi odšli domov. Žena Angelca mu v pismih podrobno opisuje dogajanje doma, da naj ne skrbi zanje, saj niso lačni in tudi čebele so se odlično odrezale, saj je bila letina obilna in vse posode so napolnili z medom. Seveda pa tudi o tragičnih dogodkih, smrti strica Naceta ter o vračanju domačinov iz taborišč in partizanov.

Ker se ob koncu vojne v maju 1945 ni vrnil, so potovala pisma še naprej, saj je ženo prosil tudi za cigarete, kar jo je nemalo skrbelo (astma), pa tudi hrane ni imel dovolj (slika kaže, kako suh je bil).

Očetova pisma so bila vsa cenzurirana (VOJNA CENZURA XXIX.5). V pismih konec avgusta in septembra piše o prizadevanjih, da ga spustijo domov ter o prošnji, ki jo je žena poslala odboru, da jo posreduje naprej. Pri tem ji je pomagal tudi Jože Braniselj.

Šele po prihodu domov je povedal za vzrok zadržanja. Krivec je bil komandant njegove enote, ki je želel, da mu sešije svečano in delovno uniformo, saj so vse ostale krojače, ki niso bili tako usposobljeni kot krojaški mojster Mirko, že poslali domov. Oče pa se je vrnil šele oktobra 1945.

Slovarček:

• intendantska služba: služba za oskrbovanje vojaških enot
• soldati: vojaki

Viri:

• domači arhiv

Kraj: Rakek, Posušje, Izbično
Datum: 1926, 1945
Avtor: neznan
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: 10. 4. 2020 in 9. 6. 2020
Oblika: 6 fotografij in dokument