1942 Rakek – Dijaška knjižica

Sprehod skozi šolanje Milana Juvančiča.

V šolo je začel hoditi v šolskem letu 1937/38, in sicer v Državno narodno šolo Rakek. V tem letu je bila to Državna 5. razredna ljudska šola, že naslednje leto pa Državna mešana ljudska šola. Zadnji vpis je prvo polletje 1940/41. Razredničarka je bila v tem obdobju znana rakovška učiteljica Erna Likar. Stanovala je na Kamniti poti. Sam sem k njej hodil na instrukcije iz nemškega jezika. Glede na mojo “ljubezen do jezikov” mislim, da je bila neverjetno potrpežljiva.

V drugem polletju pa je šolo že prevzela italijanska okupacijska oblast. Na Letnem spričevalu (Certificato annuale) je bil naziv šole: Kraljevina Italija, Ljubljanska pokrajina, Ljudska šola Rakek. (Regno d’Italija – Scuola populare Rakek). Tako je bilo tudi v letu 1941/42, ko konča osnovno šolo.

Po kapitulaciji Italije so šolo na Rakeku prevzeli Nemci. Na letnem spričevalu (Jahreszeugnis) je bil naziv šole Ljubljanska pokrajina Meščanska šola Rakek (Provinz Laibach Burgerschule Rakek).

Jeseni leta 1942 je bil vpisan v meščansko šolo na Rakeku in tu dokončal en razred. Na sliki je dijaška knjižica za I. b. razred meščanske šole na Rakeku v slovenskem in italijanskem jeziku.

Dijaška knjižica je bila dokument, ki je spremljal dijake po naše v srednji šoli. Izdana je bila za vsako leto posebej. Bila je neke vrste komunikacija med starši oziroma pooblaščenimi namestniki (npr. vzgojitelj v internatu) in razredniki. V njej so bili vpisani podatki o redovalnih sejah razrednega učiteljskega zbora, napredku pri učenju in kaznih. Sporočila je podpisal razrednik in starši oz. njihovi namestniki.

Sledil je vpis v II. a. razred II. moške realne gimnazije v Ljubljani. Tu je stanoval v Salezijanskem zavodu v Ljubljani, Rakovnik, Rakovniška 6. Ker mu ni dišal režim in bivanje v zavodu, se je po prvem polletju preselil k stricu Nacetu Krištofu.

V zadnjem delu Dijaške knjižice so natisnjena zelo zanimiva Pravila o vedenju za učence srednjih, učiteljskih in meščanskih šol. Marsikateri člen bi bil priporočljiv tudi za današnji čas. Zaradi aktualnosti in zanimivosti vsebine pravil sem se odločil za objavo celotne vsebine.

Sledilo je šolsko leto 1944/45. Obiskoval je III. a. razred II. MOŠKE REALNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI. (KNABENREALGYMNASIUM in LAIBACH). Ponovno je stanoval v Salezijanskem zavodu v Ljubljani. Tu se je šolal do leta 1945, ko je bil nekaj mesecev pred osvoboditvijo izključen iz šole zaradi simpatizerstva z narodno osvobodilno fronto.

Po osvoboditvi je bil ponovno sprejet v gimnazijo v Ljubljani in tam končal tretji razred gimnazije. Četrti razred gimnazije in malo maturo je končal na Državni nižji gimnaziji Logatec. Naziv male mature je bil Nižji tečajni izpit, ki ga je opravil 25. 6. 1946 s prav dobrim uspehom. S tem je pridobil pravico do nadaljnjega študija v višjih razredih srednjih šol.

S šolanjem je nadaljeval v 5. razredu v Ljubljani, 6., 7. in 8. razred gimnazije ter veliko maturo pa v Državni gimnaziji v Postojni. Naziv za veliko maturo je bil Višji tečajni izpit, ki ga je opravil 20. 6. 1950. Med predmeti na izpitu so bili med drugim tudi: Ruski jezik, Latinščina, Predvojaška vzgoja, Ustava. Predsednik Izpitnega odbora je bil Slavko Kretič, podpredsednik Mila Uršič, člani pa Boža Brecelj za slovenski jezik, B. Stopar za ruski jezik, A. Bernik za matematiko in fiziko, Sonja Gorše za zgodovino in Natalija Bonča za kemijo.

Tako je leta 1950 končal srednješolski študij in se vpisal na fakulteto za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo, geodetski oddelek v Ljubljani.

Tako se je končala osnovnošolska in srednješolska pot brata Milana.

Viri:

• Arhiv dokumentov Laure Juvančič

Kraj: Rakek
Datum: 1942
Avtor: —
Zbirka: Laura Juvančič
Skenirano: 24. 9. 2021
Oblika: 2 dokumenta