Skip to content

1983 Unec – Pionirski pohodi

18. 12. 2021

Na sliki je vodstvo pohoda s prapori in torbo komandanta. Od leve:

  • Ernest Gnezda,
  • komandant pohoda Milan Ivančič,
  • David Istenič in
  • neznan.
  • Za njimi stoji Anton Bajt predsednik krajevne organizacije ZB Unec.

Pohodi in zbori so bili priljubljena dejavnost pionirjev že v prvih povojnih letih. Na te so odhajali ob vseh obletnicah in priložnostih. Prvi republiški pohod je bil leta 1949 z naslovom »Naša rodna dežela in petletka«. Tako so pionirji na vseh teh pohodih prepotovali dolgo pot, po kateri so spoznavali svojo domovino. 27. aprila 1957 je zaživela pot ob žici okupirane Ljubljane, pozneje 9. maja pa so odhajali na pohod Po poteh spominov in tovarištva. Ustavljali so se ob spominskih kamnih, ki so bili postavljeni na krajih žice. Šole so prevzele vloge oskrbovanja kamnov s cvetjem in svečami. Istega leta so se pionirji udeležili Pohoda bratstva in enotnosti ob 15. letnici Zveze pionirjev. Udeležilo se ga je po deset pionirjev iz vsake republike in odšlo na pohod v sosednjo republiko.

V naslednjih letih 1972, 1973 in 1974 so se zvrstili pohodi v rojstni kraj Josipa Broza Tita v Kumrovec.

Pionirji so se združevali v pionirske zbore, ki so obiskovali vse pomembne obletnice narodnoosvobodilnega boja, revolucije in svoje organizacije skupaj s partizanskimi borci. Mentorji so v njih videli pomembne ure zgodovine, vzgojno vrednost podoživljanja vrednot NOB-a, prenašanje tradicij na mlade rodove in povezovanje pionirjev v tesno medsebojno prijateljstvo. Na svojih srečanjih so se udeleževali pohodov in na večjih krajih mitinge in druge prireditve.

Ob 20. obletnici Zveze pionirjev v Ljubljani, 29. in 30. septembra 1962, so priredili največji zbor pionirjev, saj so prvič praznovali svoj dan. Tako ga je na predlog ZPMS poimenoval Zavod za šolstvo SRS in so ga pozneje praznovali vsako leto. Leta 1967 so v Kočevju pripravili ogled partizanske bolnišnice, kjer so pionirjem demonstrirali zdravljenje med vojno. Ob koncu pohoda so jim pripravili partizanski miting z golažem. Vsak pohodnik je prejel brošuro »Partizanski Rog«, ki ga je izdal ZPMS.

Zveza prijateljev mladine je za 25. obletnico na Pokljuki leta 1970 pripravil natečaj za novo pionirsko pesem, od koder smo dobili Veselo pionirsko, ki jo je napisal Tone Pavček.

Na Zbor slovenskih pionirjev v Ljubljani, ki so jo tedaj poimenovali mesto herojev, je bila 30. obletnica Zveze pionirjev Jugoslavije leta 1970, je slovenska organizacija prejela zlati znak OF.

Med najpomembnejšimi omenimo še Zbore pionirjev Jugoslavije, ki so potekali v vasi Fara pri Kočevju (1976), Dražgošah (1977), Murski Soboti (1978), Mozirju (1979) in Črnomlju (1982).

Pod budnim očesom vodstva OZPM Cerknica, mentorjev Pionirskih odredov po šolah ter učiteljskega kadra je leta 1982 potekal pionirski pohod po naši občini pod nazivom Pohod na osvobojeno ozemlje po poteh 15. divizije.

Potekal je iz Trebnjega 17. 5. 1982 (ob zaključku republiškega srečanja pionirjev zgodovinarjev) do Črnomlja 12. 6. na zboru pionirjev, katerega so se udeležile delegacije vseh Pionirskih odredov OŠ iz naše občine.

Pohodni prapor so pionirji naše občine prejeli v kraju Padež 31. 5. 1982. Pohoda so se udeležili pionirji Pionirskega odreda Ljubo Šercer iz OŠ Notranjski odred iz Cerknice in Pionirski odred Turšič Ivan – Iztok iz OŠ Jožeta Krajca z Rakeka. Iz Padeža, kjer je prevzeli prapor Pionirski odred Turšič Ivan – Iztok, od pionirjev iz Vrhnike, preko Bezuljaka, kjer je bil krajši kulturni program. Od tu naprej pa pionirji Pionirskega odreda Ljubo Šercer iz OŠ Notranjski odred iz Cerknice.

Od tu jih je naslednji dan pot vodila preko Grahovega, Strmce – Radleka na Bloško planoto, nadalje pa so predali prehodni prapor pionirji Pionirskega odreda Tone Šraj – Aljoša, iz OŠ Toneta Šraja Aljoše iz Nove vasi, na Javorjah pionirjem OŠ Loški Potok. Pri izvedbi pohoda od Padeža pa vse do občine Ribnica so sodelovali borci, mladina, taborniki in gozdarji. Po poti so sprejemali pohodnike in prirejali manjše prireditve ob obeležjih NOB.

Trasa je bila prilagojena delovanju 15. divizije. Komandant pohodne enote (pionir) je imel torbico Komandant pohodne enote (zemljevid, dnevnik). Pohodna enota je nosila s seboj zastavo pohodne enote, zastavo pionirskega odreda, jugoslovansko in slovensko zastavo, med seboj pa so si predajali prapor z napisom »Pohod pionirjev na osvobojeno ozemlje 1982 – po poteh 15. divizije. Na pohodu ni smela manjkati harmonika.

Spominjam se pohoda naših pionirjev, ki so od pionirjev iz Borovnice v Padežu prevzeli prapor in s soudeležbo harmonikarja in vodiča gozdarja Jadrana Zadnika prešli pot od Padeža do Bezuljaka. Na Jadranov predlog smo skrenili iz začrtane smeri po glavni makadamski cesti na gozdne poti in vlake. Za vedro razpoloženje je skrbel naš harmonikar, gozdar Jadran pa jim je tudi razodel marsikatero skrivnost naših gozdov. Seveda pa je zaradi našega nepredvidenega premika s predvidene trase pohoda prišlo v Bezuljaku do manjše panike. Voznika, ki se je vračal iz smeri Padež, so vprašali, do kod so že prišli mladi pohodniki. Ta pa je odgovoril, da na cesti ni nobenih pohodnikov. No ravno v tem času pa smo veselo prikorakali v Bezuljak, kjer so nam priredili lep sprejem s krajšim kulturnim programom in pravim partizanskim mitingom ter postregli odličen partizanski golaž.

Leto 1983 je sledil pionirski pohod pod nazivom Pohod pionirjev po poteh osvoboditve Primorske. Potekal je iz Sevnice 12. 5. 1983 (ob zaključku republiškega srečanja pionirjev zgodovinarjev), zaključek je bil v Kočevju 21. 5. 1983 na Zboru pionirjev.

Pohod pionirjev v naši občini je potekal od 15. 5. do 17. 5. na trasi Postojna – Unec – Rakek – Cerknica – Grahovo – Nova vas – Ribnica.

Na Uncu je vodenje pohoda prevzel Pionirski odred Rudolf Maister iz Podružnične šole Unec 15. 5. 1983. Iz slik je razvidna množičnost udeležencev pohoda, ki se je zaključil ob spomeniku, ki so ga odkrili leta 1955.

Po prihodu do spomenika so pripravili kulturni spored. Manjkala ni niti harmonika. Iz slik je razvidno, da so pri pohodu sodelovali tudi mladinci, taborniki in vojaki. Povezanost z Garnizonom JLA na Rakeku je bila obojestranska. Kar 19 vojakov in podoficirjev je bilo registriranih pri NZS kot nogometaši Rakeka, strelcem so zagotavljali vojaške puške in municijo za vadbo in tekmovanja. V Domu JLA v krogu kasarne se je odvijala cela vrsta predstav, igre, proslave, veselice, šahovska tekmovanja in še bi lahko našteval.

Na slikah vidimo tudi predajo poročila tabornika predsedniku krajevne organizacije ZB Unec Antonu Bajtu.

Po predaji poročila tabornika iz Postojne je sledila predaja Pohodnega prapora in torbice Komandanta pohodne enote. Torbo komandanta je prevzel pionir Milan Ivančič iz Pionirskega odreda Rudolfa Maistra iz OŠ Unec.

Pohod je nadaljeval svojo pot po poti pod Orlekom na Rakek. Tu so prapore in torbico prevzeli pionirji Pionirskega odreda Turšič Ivan – Iztok iz OŠ Jožeta Krajca z Rakeka in mladina Rakeka, sledila je krajša slovesnost pri spomeniku NOB.

Na sliki od leve:

  • Milan Ivančič,
  • neznana,
  • med prapori Jolanda Banfi (poročena Cesar),
  • Bela Banfi,
  • ostali nepoznani.

Pohod je nadaljeval svojo pot proti Cerknici in naprej vse do predaje pionirjem Ribniške občine.

Viri:

  • Pionirska organizacija v Sloveniji 1942-1982
  • Domači arhiv

Kraj: Unec
Datum: 15. 5. 1983
Avtor: Miroslav Juvančič
Zbirka: Miro Juvančič
Skenirano: 22. 1. 2021
Oblika: 9 fotografij

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: