Preskoči na vsebino

1943 Mašun – Miting po prisegi Rabske brigade

22. 05. 2022

Po prisegi Rabske brigade na Mašunu, 23. septembra 1943, je bil miting. Zbrani partizani spremljajo nastop članice kulturne skupine 14. divizije Marte Paulin – Brine. Fotografiral je Jože Petek. Sliko hrani Muzej novejše zgodovine v Ljubljani.

Rabska brigada je bila sestavljena iz internirancev italijanskega koncentracijskega taborišča Rab. V njej so bili Slovenci, Židje in Hrvati. Zmage Rdeče armade v začetku leta 1943 so ljudem vrnila upanje. Interniranci so na skrivaj ustanovili izvršni odbor taboriščne organizacije OF. Poveljnik taborišča, polkovnik karabinjerjev Vincenzo Cuiuli je bil zelo brutalen. Da bi se zaščitili pred njim, so ustanovili še borbeno enoto. Po kapitulaciji Italije so taboriščniki razorožili italijanske stražarje. Židovski bataljon je odšel v notranjost Hrvaške, slovenska Rabska brigada pa proti Mašunu. Z njo je prišlo še 33 židovskih bolničark. Na Mašunu je slovesno prisego opravil vojaški duhovnik Jože Lampret. Ob ustanovitvi, 12. septembra 1943, je brigada dobila ime 16. slovenska narodnoosvobodilna Rabska brigada. Štela je 1760 borcev. Najprej je bila vključena v 14. divizijo. Zaradi izčrpanosti nekdanjih internirancev je Generalni štab NOV in POS 3. oktobra 1943 sklenil brigado razpustiti. Za boj sposobne borce so razporedili v 18. divizijo.

Kulturniška skupina 14. divizije je delovala le od septembra 1943 do konca februarja 1944. Do konca leta 1943 je pripravila približno petdeset nastopov na mitingih in zborovanjih. Delovanje se je končalo, ko se je skupina v začetku leta 1944 priključila pohodu 14. divizije na Štajersko. Dokler je pohod potekal po hrvaških ravnicah, jim je še uspelo pripravljati mitinge. Na slovenski strani pa to ni bilo več mogoče. Zadnji trije februarski tedni so bili ledeni in sneženi. Obleka je bila neprimerna, hrana slaba. Pohod so prekinjali težki boji in oteževali nočni premiki. Polovica skupine je padla, preživela polovica je imela resne zdravstvene težave. Kulturno delovanje ni bilo več mogoče.

Brina je bila ena prvih predstavnic slovenske sodobne plesne umetnosti. Na pohodu 14. divizije na Štajersko je utrpela hude ozebline, zato ni mogla več plesati. Po vojni se je ukvarjala s koreografijo, plesno pedagogiko in publicistiko.

Kulturniško skupino so sestavljali pesnik Karel Destovnik – Kajuh, ki je bil tudi vodja, plesalka Marta Paulin – Brina, ki je na sliki, glasbenik Sveto Marolt – Špik, kipar Janez Weiss – Belač, recitator Savo Vrtačnik – Krn in pevka Vera Hreščak, ki se je skupini pridružila kasneje. V delo skupine pa so bili vključeni še novinar in književnik Ladislav Kiauta, verski referent Jože Lampret in fotograf Jože Petek, avtor fotografije.

Slovarček:

  • NOV: Narodnoosvobodilna vojska
  • POS: Partizanski odredi Slovenije
  • Marta Paulin – Brina: poročena Schmidt, slovenska plesna umetnica, koreografinja in plesna učiteljica, * 5. avgust 1911, Ljubljana, † 30. december 2002, Ljubljana
  • Ladislav Kiauta: slovenski novinar in pisatelj, * 20. junij 1914, Tržič,  † 6. Junij 1990, Ljubljana
  • Jože Lampret: Jože Lampret, slovenski duhovnik in udeleženec NOB, * 19. januar 1903, Šoštanj, † 23. maj 1969, Ljubljana
  • Jože Petek: Jože Petek, slovenski partizan in vojni fotoreporter, * 31. avgust 1912, Ribnica, † 3. januar 1945, Luče. Zaslovel je s fotografijami pohoda 14. divizije na Štajersko

Viri:

Kraj: Mašun
Datum: 23. september 1943
Avtor: Jože Petek
Zbirka: Muzej novejše zgodovine
Skenirano: neznano
Oblika: datoteka

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: