1943 Mašun – Miting po prisegi Rabske brigade

Rabska brigada je bila sestavljena iz internirancev italijanskega koncentracijskega taborišča Rab. V njej so bili Slovenci, Židje in Hrvati. Zmage Rdeče armade v začetku leta 1943 so ljudem vrnila upanje. Interniranci so na skrivaj ustanovili izvršni odbor taboriščne organizacije OF. Poveljnik taborišča, polkovnik karabinjerjev Vincenzo Cuiuli je bil zelo brutalen. Da bi se zaščitili pred njim, so ustanovili še borbeno enoto. Po kapitulaciji Italije so taboriščniki razorožili italijanske stražarje. Židovski bataljon je odšel v notranjost Hrvaške, slovenska Rabska brigada pa proti Mašunu. Z njo je prišlo še 33 židovskih bolničark. Na Mašunu je slovesno prisego opravil vojaški duhovnik Jože Lampret. Ob ustanovitvi, 12. septembra 1943, je brigada dobila ime 16. slovenska narodnoosvobodilna Rabska brigada. Štela je 1760 borcev. Najprej je bila vključena v 14. divizijo. Zaradi izčrpanosti nekdanjih internirancev je Generalni štab NOV in POS 3. oktobra 1943 sklenil brigado razpustiti. Za boj sposobne borce so razporedili v 18. divizijo.

Kulturniška skupina 14. divizije je delovala le od septembra 1943 do konca februarja 1944. Do konca leta 1943 je pripravila približno petdeset nastopov na mitingih in zborovanjih. Delovanje se je končalo, ko se je skupina v začetku leta 1944 priključila pohodu 14. divizije na Štajersko. Dokler je pohod potekal po hrvaških ravnicah, jim je še uspelo pripravljati mitinge. Na slovenski strani pa to ni bilo več mogoče. Zadnji trije februarski tedni so bili ledeni in sneženi. Obleka je bila neprimerna, hrana slaba. Pohod so prekinjali težki boji in oteževali nočni premiki. Polovica skupine je padla, preživela polovica je imela resne zdravstvene težave. Kulturno delovanje ni bilo več mogoče.