Preskoči na vsebino

1966 Ljubljana – Košarica za Vse svete

14. 06. 2022

Na tej fotografiji je moj ata Janez Kranjec. Slikan je na avtobusni postaji v Ljubljani, kamor je šel bog ve po kakšnih opravkih. Mogoče je bil pri zdravniku, ali pa je obiskal katerega izmed skladateljev, s katerimi si je izmenjaval note? Ker v mesto nismo pogosto odhajali, se je za to priložnost zelo lepo opravil: bela srajca, čeznjo še tanjši pulover, kravata, obleka z lajblčem, kot smo rekli brezrokavniku, lep črn plašč, klobuk na glavi in črni lakasti čevlji. Spomnim se, kako smo vsako soboto poskrbeli za lakaste čevlje. Otroci smo jih namazali z globinom, tistim od Ilirije, na katerem je bila slika punčke, ki sedi na pručki, v rokah drži velik čevelj in ga maže. Ko se je globin malo posušil, smo čevlje še zgloncali s krtačo, da so se svetili.

V levi roki nosi svojo rjavo aktovko, katero je vedno nosil s sabo. Aktovka je bila na preklop, z dvema predelkoma in se spredaj zapenjala. V njej je prenašal note, piščalko za intonacijo, kakšen svinčnik, pa tudi druge manjše stvari. Otroci smo z radovednostjo odpirali to aktovko in se čudili, kaj vse je bilo v njej. Ker smo bili zelo vneti pri odpiranju in zapiranju, nas je včasih opozoril, da bomo zaponko pokvarili. Le kaj se skriva v vrečki? Mogoče pa je že srečal Miklavža?

V desni roki ima košarico za na grob. To je bila pletena košara, v njej pa cvetlični aranžma iz belih krizantem in zelenja. Te košarice smo za Dan mrtvih, Vse svete, dali na grob. Košarice so se dobile samo v večjih krajih, zato je ata izkoristil priložnost, ko je bil v Ljubljani, in jo kupil za bližajoči se praznik. 

Sveče, ki smo jih prižigali ob tem prazniku, so bile bele ali rdeče, brez kakršnega koli plastičnega ohišja. Prižigali smo jih z vžigalicami, šibicami ali žveplenkami, smo rekli. Če je bilo vreme lepo, je sveča nekaj časa gorela. Tega smo se otroci najbolj veselili, saj smo kar tekmovali, kdo bo nabral največ voska, ki se je cedil po sveči navzdol. Najbolj pogumni pa smo nastavili prst, s katerim smo prestregli vroč vosek. Zbirali smo tudi škatlice od vžigalic, ki so bile zelo lepo poslikane z raznimi motivi. Tudi izmenjavali smo si jih med seboj. Obisk grobov za Vse svete smo zaključili tako, da smo se cela družina s sorodniki zbrali za domačo mizo in pojedli dobrote, ki jih je pripravila mama: potico, narezek, kostanj in čaj.

Kraj: Ljubljana
Datum: 1966
Avtor: neznan
Zbirka: Vika Turšič
Skenirano: 6. 5. 2022
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: