1947 Rakek – Bogdan Kordić 1927-1947

Na nagrobniku je naslednji napis:

Obeležje se je v zadnjem času pogreznilo in del napisa ni bil več razviden. Z otroško lopatico sem odkopal prednji del, da sem prišel do osnovnih podatkov.

Po pripovedi tovarišice Marije Mojce Mekina – Dušane, rojene leta 1926, je na pokopališču na Rakeku našla majhen grobek, ki ga ni nihče obiskoval. Po pripovedovanju ljudi se je obrnila na takratno vojaško vodstvo vojašnice na Rakeku. Zgodba jo je presunila in začela je skrbeti za Bogdanov grobek, kasneje tudi z nečakinjo. O Bogdanu je izvedela, da je bil doma iz Bosne, bil je sirota, saj so mu starše med NOV ustrelili. Po vojni pa je služil vojaški rok v vojašnici na Rakeku.

Ko dela ni zmogla več, ga je predala v oskrbo Hortikulturnemu marketingu Rakek – cvetličarni Špelca. Po letu 2000 pa sta ga oskrbovali Jana Zupančič Juvančič ter nečakinja Mojca. To tradicijo sedaj nadaljuje nečakinja Mojca Lukan.

Obstajata dve varianti nesrečnega dogodka. Po prvi naj bi med stražo na obhodu stopil na mino ob vojašnici, in ker ni imel sorodnikov, so ga pokopali na Rakeku.

Po drugi, ki jo je povedal oče Mojce Lukan, Andrej Mekina, pa je zgodbo o umrlem vojaku Bogdanu naslednja: vojaki, ki so služili vojaški rok, so imeli občasno vojaški manever s pravo municijo kjer se je pričakovalo, da je lahko določen odstotek vojakov mrtvih. Na enem takih manevrov naj bi bil Bogdan Kordić mrtev.

Tovarišica Dušana je še povedala, da ji je nekoč ga. Stražišar, ki je živela nasproti pokopališča rekla, da je enkrat prišel grob obiskat Bogdanov stric iz Bosne.

Ob dokončnem urejanju obeležja učitelju in čebelarju Poženelu sem kamnoseka g. Dušana Kobe iz Postojne zaprosil za predračun obnove obeležja Bogdanovega groba. Žal tudi sorazmerno nizkega stroška nisem uspel zagotoviti iz nobenega naprošenega naslova. Odločil sem se, da strošek pokrijem sam. Ko je to izvedel kamnosek g. Kobe in pa žalostno zgodbo mladega fanta, ki je izgubil življenje v vojašnicah na Rakeku daleč od doma, ni želel vzeti plačila, pač pa predlagal, da v kolikor sredstva dobim, bo izstavil račun, sicer pa je to njegov prispevek k spominu na ubitega fanta.

Sledil je izkop celotnega obeležja z manjšim bagrom, pri čemer se je poškodoval nosilni kamen napisne plošče, ki je dobesedno razpadel. Tako je doživelo obeležje manjšo korekturo, lahko bi rekli manjšo izboljšavo.

Tako izgleda obnovljeno obeležje danes.

Postavlja se vprašanje o oskrbovanju in opustitvi plačila najemnine za taka obeležja. Drugi problem so grobovi s starimi nagrobniki. Ne le zaradi pietete, pač pa tudi zaradi zgodovinskega pomena starih nagrobnikov, bi morali sprejeti ustrezne ukrepe, da ob oddaji groba novemu najemniku ali ob zamenjavi spomenika, stare nagrobnike ohranimo in zanje najdemo ustrezen prostor na pokopališču. Lep primer je pokopališče v Orehku, kjer stare nagrobnike postavijo ob obzidje na notranji strani pokopališča. Nesprejemljivo je da občine in njihovi upravljalci pokopališč iščejo le »profit«, kulturni in zgodovinski vidik pa jim je nepomemben. To ne velja le za pokopališče na Rakeku, pač pa je to praksa večine pokopališč.

Kot pisec prispevkov za »Stare slike« mi stari nagrobniki veliko povedo in pomagajo pri ohranjanju vedenja o ljudeh, ki so včasih bivali na našem območju.

Viri:

• Marija Mojca Mekina – Dušana
• Andrej Mekina
• Mojce Lukan
• Jana Zupančič Juvančič

Kraj: Rakek
Datum: 1947 (datum dogodka), fotografirano 16. 4. 2020 in 30. 10. 2022
Fotografiral: Miloš Toni
Zbirka: Miloš Toni
Skenirano: —
Oblika: nagrobnik