1947 Topol pri Begunjah – Popis pridelka

Kot sem že opisala v prispevku Odhod v svet, je bil moj ded Jakob Kranjc veleposestnik. Po vojni mu je bilo odvzeto premoženje v izmeri 29 ha 53 a 87 m2 in hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem. Jakob se je na odločbo o obsegu zaplembe pritožil. Navedel je, da je sodišče določilo preveliko površino ohišja. Pri ugotavljanju števila družinskih članov, ki jih je bilo takrat enajst, sodišče ni ugotavljalo niti njihove starosti, niti pridobitne sposobnosti, prav tako je po njegovem mnenju napačno presodilo, da je posestvo, veliko 29 ha, preveliko za njegovo družino. Pritožil pa se je tudi nad prevelikim številom zaplenjene živine.

Sodišče je njegovi pritožbi ugodilo v tem, da je iz zaplembe izvzelo “t. i. ohišje, to je prostor, ki spada k hiši, minimum zemljiške posesti ter živega in mrtvega inventarja s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, ki so neobhodno potrebni za vzdrževanje malega kmetskega gospodarstva brez uporabljanja tuje sile”. Glede tega, kdo spada v krog ožje rodbine, pa je sodišče odločilo, da “ni dvoma, da se mora šteti k kmetovi ožji rodbini najmanj z njim v skupnosti živečo ženo in otroke, ki mu po svojih močeh pomagajo in je tudi njim obdelovanje zemlje glavni poklic”.

Nadalje je sodišče ugotovilo, da “je v skupni površini 29 ha dejansko le 2 ha 62 a 2m2 njiv (cca 20 mernikov posetve), kar je tudi pri majhni kmetski družini zelo malo in ne more zadostovati za preživljanje tudi majhne družine. Upoštevati se mora pri tem, da gre za kraški svet, slabo rodoviten, visoko ležeč. Kako je donos majhen, kaže popis pridelkov pretekle jeseni. Glede travnikov velja isto. So to večinoma tako zvane senožeti (košenice), ki se kose le enkrat na leto in še to z slabim donosom. Nujno spadajo k takemu hribovskemu posestvu, katerega glavni donos in predmet je živinoreja, pašniki in gozd. Brez gozda, ki daje les, kurjavo in steljo, kmetsko gospodarstvo v hribovitih krajih obsojenčeve domovine ne more obstojati, obsojenec ne more nuditi niti skromnega življenja … Stvar prvega sodišča bo torej, da navedene pogoje zanesljivo ugotovi, predvsem člane ožje družine po starosti in po že označenem kriteriju, nato odloči koliko se izvzema od zaplembe. Isto velja glede izvzetja živine, pri čemer bo upoštevati, da ima obsojenec le enega vola (torej niti ne vprežnega para) in le dve kravi.” Tako je odločilo Okrožno sodišče v Ljubljani pod predsedstvom s.o.s. Hudnika dne 24. januarja 1946. Kako se je postopek nadalje odvijal, nimam podatkov, oziroma jih še nisem našla, dejstvo pa je, da je najmanj v letu 1947 moral za hišo, v kateri je z družino živel, plačati najemnino. Prav tako je imel v najemu zemljišča, na katerih naj bi ustvaril prihodke za preživetje in plačilo najemnine. Kolikšen je bil znesek najemnine, nisem nikjer zasledila.

Med staro dokumentacijo sem našla Zapisnik o izvršeni oceni stanovanja z dne 25. julija 1960. “Hiša, grajena iz mešanega gradiva (kamen, opeka), streha krita z opeko, nosilci stropnikov leseni, vodovod in elektrika je v stanovanju”, tako piše v zapisniku, je bila ocenjena v vrednosti 1.488.000 dinarjev. Od te vrednosti je bilo priznanih 10 % materialnih stroškov, tako je bila ugotovljena amortizacijska osnova v višini 1.339.200 dinarjev. Amortizacija je bila obračunana v višini 1 %. Po zapisniku je bila letna amortizacija 13.392 dinarjev ter še enak znesek za upravljanje in popravila. Res da je ta zapisnik trinajst let mlajši od popisa pridelka, a vsaj približno predstavo lahko dobimo glede vrednosti hiše, v kateri je družina živela.

Za potrebe izračuna najemnine je moral Jakob popisati zemljišča in pridelek. Pri natančnem opisu parcele je zapisal, koliko in kakšen je bil pridelek ter tudi vrednost le-tega. Popis nosi datum 17. december 1947.

1. Travnik “Krtina” parc. št. 481 k.o. Selšček v izmeri 18 a 95 m2: 650 kg kislega sena. Vrednost 75 dinarjev
2. Travnik “Laz” parc. št. 391/1 k.o. Selšček v izmeri 1 ha 94 a 85 m2: Ker je zaraščeno z bukovino, se nakosi en voz sena 700 kg, vrednost 75 dinarjev
3. Travnik “Zaloka” parc. št. 396 k.o. Selšček v izmeri 46 a 70 m2: tu sem pokosil za 100 kg sena, drugo je ostalo v travi, vrednost nič
4. Travnik “Sinja njiva” parc. št. 401 v izmeri 3 ha 8 a 72 m2: tri voze sena okrog 1800 kg, vrednost 200 dinarjev
5. Travnik “Ograda” parc. št. 411 in 416 v izmeri 1 ha 13 a 56 m2: dva voza sena okrog 1300 kg. Njive tu ni! Vrednost 150 dinarjev
6. Travnik “Lašca” parc. št. 441 v izmeri 4 ha 37 a 67 m2: tri voze sena okrog 1900 kg, vrednost 200 dinarjev
7. Travnik “Veliki log” parc. št. 447,v izmeri 1 ha 33 a 67 m2: štiri voze sena okrog 2600 kg, polovica kislega! Vrednost 250 dinarjev
8. Log “Ločica” parc. št. 478 v izmeri 8 a 42 m2; majhnega pol voza (okrog 300 kg) zelo slabega sena, vrednost 50 dinarjev
9. Njiva “pri križu” parc. št. 734 v izmeri 12 a 66 m2: ozimni ječmen 60 kg
10. Kračca “nad podpečkom” njiva parc. št. 750 v izmeri 13 a 20 m2: jari ječmen 25 kg
11. njiva “Pobržnica” parc. št. 783 v izmeri 13 a 31 m2: krompir okrog 600 kg
12. Njiva “Kračca nad žago” parc. št. 794 v izmeri 10 a 63 m2 je imel v najemu Petrič Janez, žagar
13. Njiva “Zavratnica” parc. št. 809 v izmeri 46 a 7 m2: krompirja 2200 kg in pese 500 kg
14. njiva “Gričnica” od Možakovih parc. št. 765 v izmeri 12 a 87 m2: pšenica 30 kg
15. njiva “Drobnjaki” od Možakovih parc. št. 823 v izmeri 6 a 43 m2: pesa 200 kg
16. njiva “Pod stezo” od Možakovih parc. št. 831 v izmeri 7 a 23 m2: detelja stara okrog 150 kg
17. Njiva “Dolgi devc” od Jurmana parc. št. 790 v izmeri 10 a 87 m2: jari ječmen 15 kg. Vrednost pridelka iz navedenih njiv skupaj 600 dinarjev.
18. Travnik “Berglica – čelo” parc. št. 1094 v izmeri 14 a 96 m2: ker je v glavnem zasajeno s smrekami, je bilo 2 koša sena
19. Pašnik “Grabne” parc. št. 346/11 in 346/12 v izmeri 1 ha 45 a 70 m2: 2 voza stelje okrog 1700 kg, vrednost nič.
20. Skupna vrednost pridelka znaša 1.600 dinarjev.

“Drugih parcel nisem izrabil ali posnemal, za plačilo najemnine prosim, da se mi odobri iz zaplenjenih gozdov posek lesa, ker od tako skromnih pridelkov ne morem dobiti sredstev za plačilo najemnine. Pripomnim naj še to, da naj se najemnina računa znatno nižja, kot je določena ona v uradnem listu.” Tako je Jakob zapisal na koncu popisa. Ali je bila njegova prošnja upoštevana, žal ne vem. Glede na to, da je družina ostala v hiši, mu je bila vsaj sečnja verjetno odobrena.

Primerjava donosnosti z današnjim časom je popolnoma nemogoča zaradi samega načina obdelovanja kmetijskih površin, a ne glede na to lahko že na prvi pogled ugotovimo, da so kmetje nekoč z bistveno več garanja pridelali bistveno manj pridelkov.

Kraj: Topol pri Begunjah
Datum: 1947
Avtor: Jakob Kranjc
Zbirka: Vika Turšič
Skenirano: 24. 8. 2022
Oblika: dokument