Skip to content

1964 Rakek – Hranilna knjižica

29. 01. 2023

Na sliki je prva stran hranilne knjižice Poštne hranilnice. Za vlogo je jamčila država. Takrat ni bilo kakšne potrebe po takem jamstvu, je pa veljalo.

Poštna hranilnica s polnim imenom Banka Poštna hranilnica Beograd je bila ustanovljena leta 1921. Do leta 1926 je postala glavna institucija za denarno varčevanje v Kraljevini Jugoslaviji. Poslovalnice so imeli v vseh županijah. Izvajala je politiko neobdavčenih finančnih transakcij, da bi motivirala prebivalce k večjemu varčevanju. Ob začetku druge svetovne vojne hranilnica ni propadla. Leta 1946 so jo priključili k Narodni banki FLRJ. Vlagatelji, ki so pred vojno šparali pri Poštni hranilnici, so po njej lahko ponovno svobodno razpolagali s svojimi prihranki, le hranilne knjižice so zamenjali. Leta 1997 je postala država stoodstotni lastnik Poštne banke Slovenije. Leta 2013 je bila Poštna banka Slovenije pripojena NKBM. PBS je tako prenehala poslovati kot samostojna pravna oseba.

Mama je bila rojena na Kalu pri Ambrusu. Izgovori se Kau. Poštna delavka je napisala Kav. Niti pozanimala se ni, kako je prav. Tudi naslov so popravili šele leta 1966. To vem zato, ker je mama stanovala v Dolenji vasi pri Milavcu, po poroki leta 1959 se je preselila na Rakek, Kamniti pot 5, leta 1966 pa smo se, že trije, preselili na sedanji naslov. Mama, ki je vedno imela rešpekt pred uradniki, najbrž ni hotela nič reči, da je ne bi užalila ali razjezila. Ko sem jaz delala na banki, sem morala marsikaj požreti. Včasih mi še na malico ni bilo treba. Bodite prijazni z bančnicami. Res da je denar vaš, a tudi one svojega težko zaslužijo.

Mama je rada šparala. Verjetno ji je ostalo to iz mladosti, ko doma niso imeli ničesar razen veliko otrok in dela. Ko je prišla na Notranjsko, ji ni od tam, kjer je bila doma, veter nosil nikakršnih pozdravov z gora, kot poje Edvin Fliser, temveč prošnje: »Pošlji denar za davke.« Pa je. Tako sta oče in brat lahko pila, ona pa je šparala, tudi pri sebi. Bolje na knjižici kot v gostilni ali luftu. Bom povedala, zakaj.

S Kava, kako poštarci ni potegnilo, da je to nemogoče izgovoriti, s Kala gre pa tekoče, je bil doma tudi en možakar, ki je šel prodat vole. Ker je naredil dober kšeft, ga je moral zaliti. En kratek vložek za pojasnitev. V rojstnih krajih moje mame je Papež pogost priimek. Eden izmed njih je imel tudi gostilno pri cerkvi. Kadar so se žene jezile na može, da zopet niso bili pri maši, so jim le-ti odvrnili, da so bili celo pri Papežu, ne le pri maši. In k temu Papežu je šel zaliti vole tudi kmet. Takoj ko je stopil v gostilno, je trčil ob mizo, kjer so metali hudičeve podobice. Takoj so ga prepričali, naj se pridruži. Resnici na ljubo ga ni bilo treba preveč prepričevati. Pa tudi denar so zavohali, najbrž. Domov je prišel pozno ponoči ali zgodaj zjutraj, stvar perspektive, brez volov in brez denarja pa še s pufom. Ena ženska iz iste vasi pa je nekega jesenskega dne stala pred hišo in gledala v nebo. Na vprašanje, kaj gleda je odgovorila, da gleda svoj denar, ki gre v dim. Prihranke je skrila v kurišče štedilnika, pozabila in jeseni ob prvem mrazu zakurila. Ko se je ogenj razplamtel, je bilo že prepozno.

Hranilna knjižica ima tudi kupone za polog. En izvod je ostal v knjižici, drugega je prejela in upam, da tudi shranila hranilnica.

Enaki kuponi, le zelene barve, so za dvig denarja po enakem sistemu kot pri pologu: enega tebi, enega meni. V času, ko še ni bilo računalniško vodenih evidenc dvigov in pologov, je bil to najpametnejši način. Ko sem nekaj mesecev v začetku svoje delovne kariere delala na banki, smo pologe in dvige vpisovali ročno v hranilne knjižice. Listke, bele za polog, rdeče za dvig, smo hranili v arhivu. Ko je bila hranilna knjižica polna, smo izdali novo, a le, če je stanje v knjižici štimalo s tistim na banki. Če ni, gorje nam. Predvsem meni. Na mikrofilmu je bilo treba pregledati vse vpise za posamezno partijo (s poudarkom na o, ker s poudarkom na a je nekaj drugega, kar nima veze z varčevanjem), to je številko hranilne knjižice. Največkrat pa je šlo le za »češko«, zamenjavo dveh številk. V knjižici je pisalo npr. 35, na mikrofilmu pa 53. Če se stanje še vedno ni ujemalo pa hajdi v arhiv pregledovat listke. Eno samo veselje, vam rečem.

Slovarček:

  • FLRJ: Federativna ljudska republika Jugoslavija
  • NKBM: Nova kreditna banka Maribor
  • PBS: Poštna banka Slovenije

Viri:

Kraj: Rakek
Datum: 1964
Avtor: Poštanska štedionica Beograd
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 26. 9. 2021
Oblika: dokument

One Comment leave one →
  1. Tatjana permalink
    29. 01. 2023 11:07

    Eno samo veselje, vam rečem………….to je stavek, ki ga mora “mus”izgovoriti vsak, ki prebere tvoj prispevek!

Dodajte komentar

%d bloggers like this: