1967 Rakek – Žepni koledarček

Koledarček je v hišo prišel s časopisom Tedenska tribuna, skrajšano TT. Bil je bolj tračarsko naravnan. Izhajal je od leta 1953 do 1973. Ponujal je aktualne dogodke, novice iz filmskega sveta, šund roman v nadaljevanjih, križanko, slečeno damo, reportaže iz slovenskih krajev in najpomembnejše – Zvitorepčeve dogodivščine izpod risarskega peresa Mikija Mustra. Stric je strip izrezoval, in ko je časopis prenehal izhajati, jih je zvezal z navadno špago. Po njegovi smrti jih je vzela megla. Kot še marsikaj drugega.

  Uredniki in novinarji TT-ja so bila znana imena slovenskega novinarstva: Henrik Übeleis, Zoran Jerin, Janez Kajzer, Ante Mahkota, Rapa Šuklje, Vesna Marinčič, Bernarda Jeklin, Feri Žerdin, Evgen Jurič in fotograf Joco Žnidaršič. Format je bil tolikšen, da je »pasal » v lesena časopisna držala, ki so jih imeli po skoraj vseh kavarnah. TT so lahko prebirali tudi v hotelu Union in kavarni Evropa v Ljubljani. Nasledil ga je ITD – (Ilustrirani tednik Dela 1974-1977) in kasneje Teleks (1977-1990). En izvod revije Teleks je še nekje na podstrehi in bi ga bilo pametno poiskati. Ampak je preveč pajkov. Dokler ne najdem primerne žrtve, ki bo šla tja namesto mene, bo Teleks še naprej tam počival. TT je bil leta 1966 tudi prvi organizator pohoda »Sto žensk na Triglav«.

* * *

Nisem še končala. Da se ne bi razpisala o celem koledarju (ker se lahko – zmorem), se bom osredotočila na tekoči mesec. Sicer ga je pol že mimo, svetniki pa so ostali in bodo tam tudi, ko nas več ne bo. Nekaj malega o svetnikih in drugih praznikih torej.

• Julij – Mali srpan je dobil ime po rimskem državniku in vojskovodji Juliju Cezarju. Ta je tisti, ki mu je kocka padla, ko je prekoračil Rubikon. Povrhu vsega je bil pa še ljubček od Kleopatre. Stara slovenska imena (za julij, ne za Cezarja) so še sedemnik (kdo ve zakaj le?), sredoleten, žetnjek, pšeničnik (kar so tudi jabolka), srpnik, senenec, jakobščak.
• Sv. Jakob (25.7.) pravi pšenici: “Zori ali pa zgori!”. Najprej dozorijo ječmen, rž, pšenica, nato oves in v septembru še ajda, nekateri pa ob sv. Nikoli.
• 4. julija je sv. Urh. Ljudje so verovali, da pase kače, vendar samo do 20. julija, potem jih prevzame sv. Marjeta, ki goduje, seveda 20.7. Na ta dan smo bili v časih enoumja frej, ker je bil dan borca (četrtega, ne dvajsetega). Zdaj se pa nihče več ne bori in so nam časi brezumja ukinili še ta dan.
• 5. julija sta Ciril in Metod, ki nista le svetnika, ampak tudi slovenska prosvetljitelja. Prevajala sta verske knjige v starocerkvenoslovanščino in v ta namen izdelala posebno pisavo – glagolico.
• 13. julija je bil včasih dan šoferjev. So naredili celo žurko. Je bila povorka skozi celo občino s tovornjaki in so trobili na vso moč. Hudič je bil, da je bil ta praznik vedno na soboto ali nedeljo, povorka pa ob sedmih zjutraj. Pa so zbudili vse poštene ljudi, ki so želeli po napornem tednu malo dlje počivati vsaj na gospodov dan.
  Dober šofer že vsak bi hotel biti,
  avta pa ni tako lahko voziti.
  Pamet v roke, nesreča ne počiva.
  Pazi šofer, posebno amater.

  Potem je bila pa veselica dokler je kaj teklo iz sodov in iz denarnic. In nobenemu ni padla na misel tista

  Drugi vinček pijejo, šnops in liker,
  mene s cockto silijo, ker sem šofer.

  Cockta – pijača naše in vaše mladosti. Da v ponedeljek nisi dobil prevoznika, pa če si ponujal plačilo v zlatih palicah, najbrž ni treba razlagati. Verzi niso moji, so Avsenikovi. Prvi iz pesmi Srečno pot, drugi iz pesmi Šoferska polka.

• 22. julija je bil dan borca. Smo bili vedno dela prosti zdaj pa kar naenkrat nič. Kot da 50 let zgodovine kar ni. Še v Leksikonu so spustili ta dan. Imam tudi koledar pomembnih dogodkov ZKJ, pa ne boste verjeli, da tudi tam nič ne piše.
• 24. julija je pa sv. Krištof – zavetnik šoferjev in popotnikov. Na ta dan je župnik pobiral denar za misijonarske avtomobile. Vsak naj bi dal en tolar za vsak prevoženi kilometer. Toliko je bilo včasih, zdaj najbrž ni en evro in bohved, če še pobira. Potem je pa od celega Rakeka nabral 30 jurjev tolarjev. Od tega sem dala jaz, ki se najmanj vozim, pet jurjev. Zato, da se je nekdo z mojim avtom v smreko zaletel. So mi potem povedali, da je zato ostal živ, avto pa itak ni bil vreden več kot pet jurjev. Res sem srečna. Hvala prjatu.

  V srednjem veku so bile zelo razširjene bratovščine sv. Krištofa zoper pijančevanje in preklinjanje. Taka bratovščina je bila ustanovljena tudi pri nas leta 1517 in je imela še v Valvazorjevih časi veliko članov.

Viri:

• https://www.scribd.com/doc/81954610/Starodobniki-v-60-70-letih#

Kraj: Rakek, Ljubljana
Datum: 1967
Avtor: Časopisno podjetje Delo
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 9. 7. 2015
Oblika: tiskovina