1924 Planina – Srečno novo leto

Novoletna jelka, po naše drevešček, ima dolgo in pestro zgodovino.

Kot smo že nekoč povedali, je tradicija znana še iz keltskih časov. Stari Slovani so namesto jelke okraševali hrast ali brezo. V Evropi se je tradicija začela v Nemčiji s starodavno nemško legendo o cvetočih drevesih pozimi. Od tu se je navada razširila po vsej stari celini. Da bi preprečili nekontrolirano sekanje v gozdovih, so Nemci že v 19. stoletju pričeli izdelovati umetne smreke.

Nekateri raziskovalci verjamejo, da božično drevesce simbolizira rajsko drevo, s katerega je Eva odtrgala jabolko. Skladno s tem naj bi vsi okraski, ki jih obesimo na drevešček, predstavljali plodove raja.

Božično drevo je uspelo prodreti tudi v muslimanske države. V šestdesetih letih 20. stoletja so ga krasili v Maroku in Teheranu. Pred začetkom prve svetovne vojne so smrečice krasili v Turčiji. To je leta 1936 Atatürk Kemal prepovedal. Ne iz verskih razlogov, temveč da bi ohranil gozdove.

Okraševanje božičnega drevesca se je po naših domačijah razširilo šele v 20. stoletju. Pred tem so okraševali hišne prostore z mladim zelenjem, jabolki, orehi, slamo pa tudi s figurami, narejenimi iz slame. Posebno okrasje je bilo mlado žito. Posejali so ga v posode na dan sv. Lucije – 13. decembra.

»Vesele božične praznike in prav srečno novo leto ti želimo vsi, posebno pa tvoje hvaležne nečakinje. Anica, Johanca, Mici. Planina, 23. 12. 1924.« Voščilnica je potovala iz Planine v Ljubljano, namenjena je bila gospodu dr. Josipu Dolencu, profesorju teologije.

Dr. Josip Dolenec: Rodil se je 9. januarja 1853 v Planini. Mašniško posvečenje je prejel leta 1878. Kmalu zatem je odšel na Dunaj. V Avguštineju je izpopolnil svoje bogoslovno znanje. Z doktoratom, opravljenim leta 1883, se je vrnil v Ljubljano. Dvajset let je bil profesor za Sveto pismo stare zaveze in orientalske jezike na ljubljanski teološki fakulteti, tedaj bogoslovnici. Upokojil se je leta 1934 in kmalu zatem umrl v Ljubljani.

Slovarček:

• avguštinej: je bil znan dunajski bogoslovni zavod v času Avstro-Ogrske. Med študenti je bil znan kot Fritanej. Ustanovil ga je leta 1816 cesar Franc I.. Glavno vodilo je bila želja, da bi na Dunaju vzgajali duhovnike neodvisno od Rima. Gojenci so študirali teologijo in v treh letih dosegli doktorat. Nosili so posebna oblačila. Med njimi je bilo precej Slovencev, tudi Janez Evangelist Krek in Anton Bonaventura Jeglič. Do ukinitve leta 1916 ga je obiskovalo več kot tisoč gojencev.

Viri:

• Slovenec: političen list za slovenski narod (18.08.1934), letnik 62, številka 186a. URN:NBN:SI:DOC-1J7HB2RC from http://www.dlib.si
• https://sl.wikipedia.org/wiki/Avgu%C5%A1tinej

Kraj: Planina pri Rakeku
Datum: 1924
Avtor: neznan
Zbirka: Tončka Jernejčič
Skenirano: 19. 1. 2015
Oblika: voščilnica