1930 Dane – Feliks Kandare, posestnik, opekar, gostilničar

Na fotografiji starega portreta neznanega avtorja, ki jo je nedavno posnel urednik Miloš Toni, je Feliks Kandare, ded sedanjega lastnika Jakopcove domačije v Danah, ki skrbno hrani tudi Feliksovo sabljo in druge stare predmete. Stara fotografija je – za tisti čas presenetljivo – obarvana in vdelana najprej v porcelan, kot so bile včasih slike na nagrobnikih, in nato še v masiven lesen okvir.

Feliks Kandare je bil rojen leta 1883 v Danah Janezu in Mariji Kandare, rojeni Gregorka. Poročen je bil z Marijo Turk, Milavčevo z Ravnika, katere sorodniki so se pozneje preselili na Volčje. Umrl je leta 1931, star 47 let. Bolezen, nesreča? Ni znano.

Med drugim je bil dedič in lastnik uspešne opekarne, od katere so do zdaj ostali le spomini in jame, v katerih so kopali ilovico zanjo. Bil je precej premožen, tako da je včasih komu tudi posodil kak denar, kot sklepamo iz izročila. Poleg kmetije, gozda in opekarne pa so pri Jakopcovih imeli tudi gostilno.

Feliks Kandare je bil gasilec, kar bi po hudem požaru v vasi leta 1921 od skrbnega gospodarja kar pričakovali, verjetno pa tudi lovec – na to namigujejo barve telovnika na sliki in nekaj lovskih predmetov, ki jih hranijo potomci.

Feliks Kandare je bil kot rečeno gasilec in ustno izročilo mu je pripisalo, da je morda imel tudi uniformo, h kateri naj bi domnevno spadala kratka sablja, ki je še pri hiši. Glede na sliko starotrškega Glažarjevega gospodarja v gasilski uniformi iz tistega časa bi res lahko tudi sabljo Jakopcovega deda prisodili njegovi gasilski dejavnosti, toda kaj naj bi z njo počel? Podroben pogled na Glažarjevo sliko pa pokaže, da ima za pasom sekirico in ne sabljo …

Človek takoj postane radoveden, kakšna je bila uniforma, h kateri je sodila taka sablja in kako šele je moral biti čeden mož, ko jo je oblekel.

Ta sabljica je bila nekoč razstavljena, obnovljena in malce napačno sestavljena nazaj, potem pa je večkrat služila kot rekvizit na gledaliških odrih in pri uprizarjanju zgodovinskih dogodkov iz prve svetovne vojne, prav tako kot stari daljnogled iz Jakopcove hiše.

Na sablji ni nobenih znakov ali zapisov, je pa zelo lično in kvalitetno izdelana. Več o njej bi lahko povedal le poznavalec orožja …

Ko pa je že kazalo, da je o sablji povedano vse, kar je bilo mogoče, se je pojavila še stara fotografija iz prve svetovne vojne in na njej obraz Feliksa Kandareta. Posneta je na poseben način: fotograf je imel natisnjeno barvno šablono, ki prikazuje postavo vojaka v polni uniformi, v ozadju mogočen top, na vrhu pa tudi portrete cesarja Franca Jožefa in dva druga moža; na levi je mlajši temen brkač, na desni pa čemeren cesarjev vrstnik z monoklom, ki ju žal ne prepoznam. Fotograf je tako samo vstavil vsakokratno sliko glave v odprtino, vse skupaj nekako zmontiral in nastala je razkošna podoba vojaka v svečani uniformi s sabljo in vsem mogočim okrasjem od grbov, orožja in napisov v nemščini in madžarščini, ki imajo gotovo vsak svoj pomen in sporočilo, a so se žal tudi ti izmuznili mojemu razumevanju … Skratka: postava vojaka z obrazom (topničarja?) Feliksa Kandareta v uniformi nosi tudi sabljo, ki je na las podobna tej, ki jo hranijo pri Jakopcovih in zdaj upravičeno domnevamo, da je prišla k njim po koncu vojne z njenim uporabnikom. A le domnevamo.

Na okviru slike so pritrjene tudi štiri medalje, ki poznavalcu povedo veliko, laiku pa le pričajo o minuli grozi prve svetovne vojne. Razberem le tole: na eni z rdečim trakom je relief Franca Jožefa in skrajšan latinski napis, da gre za cesarja Avstrije in Madžarske. Dve medalji s trakom v nekoč beli in rdeči barvi sta zame povsem nerazpoznavni, četrta pa je križec z rimsko številko VI v krogu na sredini. Kakšne zgodbe skrivajo ta stara vojaška znamenja, za zdaj ostaja skrivnost.

Na naslednji sliki, ki je tudi delo Miloša Tonija, pa je za dlan velika bakrena posodica, okrašena z vtisnjenim lovskim motivom, ki je domnevno nekoč služila za prenašanje smodnika. Mogoče ni bila več v Feliksovi uporabi, ampak jo je tudi on podedoval in ohranil od prednikov, saj puške, ki se polnijo s smodnikom od spredaj, že davno niso več v uporabi … Na vrhu ima posodica, ki je ne znam poimenovati, neke vrste zaklep oziroma vzmetni odpirač, da se vsebina ni razsipala. Vrvica jo je držala privezano čez prsi ali okoli pasu.

Stari daljnogled s slike je tudi sodil k lovski ali vojaški opremi, mogoče Feliksovi ali koga pred njim. Ima trdno kovinsko ohišje z ušesci za jermen, na katerem je nekoč visel okoli lovčevega vratu. Ali pa je daljnogled vendarle vojaški in je tako upravičeno služil še ne tako dolgo nazaj kot rekvizit v prikazu zgodovinskih dogajanj iz prve svetovne vojne?

Vsi ti stari predmeti presegajo moje znanje in koncept te spletne strani, gotovo pa vsak od njih nosi s seboj zanimivo zgodbo, ki čaka, da jo nekdo odkrije.

Viri:

• Darko Kandare, Dane, november 2023, ustno
• Janez Kebe, Loška dolina z Babnim Poljem, Družina 1996

Kraj: Dane
Datum: prvotna fotografija pred letom 1931, nova november 2023
Avtor: za prvotno sliko neznan, novi posnetek Miloš Toni
Zbirka: Darko Kandare
Fotografirano: 28. 11. 2023
Oblika: 3 predmeti in uokvirjena fotografija