1937 Rakek – Spomenik kralju Aleksandru

Slika spomenika kralja Aleksandra I. je bila že objavljena. V tem primeru je zapis na zadnji strani tisti, ki je vreden objave. Vseeno pa še nekaj malega o spomeniku/spomenikih.

Za postavljanje spomenikov je več razlogov. S strani vladajočih gre za označevanje prostora, hkrati pa je to tudi označevanje nacionalnega prostora. Verjetno ni slučaj, da so bili številni Aleksandrovi spomeniki postavljeni na meji z Avstrijo oziroma Nemčijo in Italijo. Na italijansko-jugoslovanski meji le na Rakeku. Spomenik naj bi kot varuh bedel nad jugoslovanskim ozemljem in vlival upanje Slovencem na drugi strani meje. Po drugi strani pa gre tudi za prestiž lokalnih skupnosti – kdo se bo bolj dostojno oddolžil spominu na monarhe. Ob prerani in kruti kraljevi smrti so se v marsikaterem kraju zaobljubili postaviti spomenik. Uspelo je le nekaterim, ker je to za manjše kraje pomenilo velik finančni zalogaj.

Takoj po okupaciji aprila 1941 je bilo slovensko ozemlje razdeljeno med Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Neodvisno državo Hrvaško. Okupatorji so želeli izbrisati slovenski zgodovinski spomin. To se je najbolj odražalo v Ljubljani pod italijansko zasedbo. Uničili so tudi vse kraljeve spomenike. Prva italijanska patrulja je vkorakala na Rakek 11. aprila 1941 in že poleti podrla Aleksandrov spomenik. Na vozu so ga prepeljali pod Modičev kozolec. Tam je nekaj časa sameval, potem so ga s kamioni odpeljali neznano kam.

Kako okrog prinesti državo je bil nacionalni šport v kraljevini in socialistični Jugoslaviji. Slednja se je bolj (s pomočjo ovaduhov) ali manj (zaradi iznajdljivosti posameznikov) uspešno borila proti utaji davkov. V kraljevini pa so bile zadeve kljub vsemu veliko bolje urejene in nadzorovane. Finančna kontrola je opravljala nadzor nad dohodarstvenimi pristojbinami. Sem so sodile trošarine in razne takse na prodano blago. Finančna kontrola je bila prvotno zamišljena kot dohodarstvena straža za pobiranje trošarin, monopolnih taks in podobnih dajatev. Financarji so lahko izvajali tudi aretacije. Posledično iz tega izhaja, da je bilo treba prodajo vsega prijaviti in dobiti dovoljenje. Aleksu Domicelju je Srezko načelstvo v Logatcu izdalo dovoljenje št. 383/52 za prodajo razglednic s podobo spomenika kralju Aleksandru. Dovoljenje je dobil 14. avgusta 1940. Ker so bili očitno bolj šparovni in z več zdrave kmečke pameti, niso izdali odločbe, temveč so dovoljenje zapisali in z žigom potrdili kar na razglednici.

Slovarček:

• dohodarstvene pristojbine: monopolne dajatve in necarinske specifične posredne dajatve kot npr. trošarine in razne takse

Viri:

• Andrej Mekina
• https://www.dnevnik.si/1042554539
• https://sl.wikipedia.org/wiki/Finan%C4%8Dna_kontrola_(SHS/Jugoslavija)
• https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/od-stevilnih-spomenikov-karadordevicem-v-sloveniji-ni-ostalo-skoraj-nic-rastejo-le-se-lipe/690013

Kraj: Rakek
Datum: 1937 in 1940
Avtor: neznan
Zbirka: Helena Lovrenčak
Skenirano: 19. 11. 2023
Oblika: razglednica