1960 Rakek – GPS in izračun razdalj po Evropi

Na sliki je »Distanz Scheibe« za Evropo iz leta 1960. Njeno ime bi lahko prevedli na več načinov: plošča z razdaljami, vrtljiva plošča z razdaljami, kilometrska vrtavka (ta mi je zelo všeč), mehanski kalkulator razdalj, distančnik (čeprav je to izraz bolj iz gradbeništva in strojništva), najbolj enostavno pa bi bilo »plošča z razdaljami po Evropi«. To je starinski GPS. Mlajši od 40 let sploh še vedo, kaj je avtokarta?

Moj stric je dlje zdržal pod vodo kot doma in vedno je moral prvi imeti nove igračke: najboljši Casio kalkulator, najnovejši fotoaparat, kamero, kino-projektor itd. Ko se jih je naveličal ali ko je dobil novejše, sem jih bila deležna jaz razen kamere, kino-projektorja in pištole Crvena Zastava. Veliko je potoval po Evropi. Morda tudi zato, da se je za nekaj časa znebil tečne babe, ki ga je doma najedala. Na potovanjih si je pomagal z  napravo na sliki, ki mu je služila za hitro izračunavanje razdalj med evropskimi mesti. V šestdesetih letih 20. stoletja so jih pogosto delile bencinske črpalke, kot sta bila Shell ali Esso pa tudi avtomobilski klubi.

Na zunanjem, črnem, disku izbereš mesto, v katerem se nahajaš. V praznih luknjicah se pokaže število kilometrov, ki jih je treba prevoziti, da boš prišel na cilj. Na zadnji strani je tudi »računalnik« za izračun količine bencina, ki ga boš na tej poti porabil. Gorivo v tistih časih ni bilo problem in ni bilo drago, saj je bil Tito prijatelj z neuvrščenimi in smo imeli črnega zlata, banan in ostalih prekomorskih izdelkov na pretek. Za lon smo gradili velike industrijske objekte, izvažali orožje in intelektualce po ugodni ceni, neuvrščeni študentje pa so imeli štipendije za študij na jugoslovanskih univerzah. Vesele so jih bile predvsem domače študentke.

Avtokarto je založilo in izdalo avstrijsko podjetje Benco Verlag Dunaj, ki je bilo dejavno predvsem v petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja. Specializirani so bili za izdajo potovalnih pripomočkov in kartografskega gradiva, ki je bilo namenjeno rastočemu številu šoferjev po Evropi. Založbe že davno več ni. Izpodrinil jo je GPS.

Moj avto in jaz sva oba stara. On nima GPS-a, jaz nimam orientacije, navodila za pot so tudi na telefonu, ampak meni ena baba že ne bo govorila, kam naj grem. Zato ali pa iz kakšnega drugega razloga ali zaradi obojega sem se že enkrat izgubila v Dovcah, dvakrat v naselju za črpalko in enkrat na Kunaverjevi poti. Vam se morda zdi zabavno, meni se ni. Sploh ne na Kunaverjevi poti, ki to ni bila saj sem prišla »v goščavo, steze nisem našla, noč je padala na zemljo«. To so predelani Prešernovi verzi. On je svojega popotnika postavil v afriško goščavo, ki je v grmovju videl strupene gade in tigrico pa leve. Ja, strah ima velike oči. Meni tako daleč ni treba, zgubim se lahko tudi na poti do Gasilskega doma. Ampak do tja se pa še nisem in tudi strah me ni, čeprav grem čez britof. Pa da ne bi kakšnemu kaj na pamet hodilo. Znam italijanski karate – teknadom.

Kraj: Dunaj, Ljubljana, Rakek
Datum: 1960
Avtor: Benco Verlag Dunaj
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 13. 5. 2026
Oblika: predmet