1954 Gorenje Poljane – Kankole, (ǝ)ntriga, vuak

“Ta posnetek je dvojen, dve sliki v eni. V tistih časih so bili fotoaparati, ki so jih uporabljali pri nas nezanesljivi”, je to sliko svojega očeta komentiral urednik.

Maja leta 1954 je Vinko Toni napravil ti dve, pravzaprav tri fotografije, na katerih je med drugim zanimiv in zdaj že skoraj povsem neznan voziček imenovan ǝntriga, kankole ali na Babnem Polju vuak (vlak), ki pa so morda prav tega s slike na Gorenjih Poljanah pri Hostovih še ohranili. Besede kankole, ki sem jo prav v času na sliki slišala nedaleč od tu, zdaj ljudje več ne poznajo. Ali pač?

Morala je biti neka vesela priložnost, najmanj nedelja ali še kaj več, morda celo ohcet, vsaj glede na prisotnost harmonike. Mladeniča sta se sklenila norčavo pozabavati s pripomočkom za prevažanje kupov sena s strmih košenin ali tudi kupa sveže trave za dnevni obrok živalim, ki jo je kmet nakosil v bližini vasi …

Med košnjo so vozilce nekateri nadomestili s košatimi bukovimi vejami, na katere so naložili kup sena in ga na roke iz senc in strmin odvlekli na najbližje primerno mesto, kje je bil ograbek. Ko so Babnopoljci kosili na Debelem hribu, so včasih v tistem gozdu proti Babni Polici nasekali gostih bukovih vej, jih zložili skupaj in na koncu speli z verigo. Nanje so naložili veliko kopico sušeče se trave in jo nato z volom potegnili do ograbka … Iz skritega studenčka pod hribom pa so otroci z banko žejnim garačem prinašali vodo …

Kankole so bile pri košnji v lazu učinkovitejše kot veje, a treba jih je bilo iz domačega skednja ali kolnice privleči do tja. To pa je bil problem, okoli katerega se je spletla zgodba iz Podcerkve, ki pojasnjuje nastanek bolj razširjenega poimenovanja ǝntriga.

Spraviti to vozilo, ki je namenjeno le človeški vpregi, po strmih, kamnitih in razdrtih poteh na oddaljeno košenino je bil kar napor, kljub suhemu lesu, drobnim stranicam, še drobnejšim prečnim latam in kar se da prielčnim kolesom. Zato se je posameznik pogosto otepal naloge peljati ǝntrigo s sabo in preden so se sporazumeli, kdo in kako bo to izpeljal, so se praviloma spričkali, če ne kar resno skregali. Skratka, okoli tega je rada nastala intriga in sčasoma je že vozilo samo poosebljalo zdraho – in tako se ga je prijelo ime ǝntriga.

Ker je bilo pešačenje do lazov dolgotrajno in naporno, so tam kosci in grabljice večkrat ostajali čez noč, dokler delo ni bilo končano. Takrat je na večer narobe obrnjena in nekoliko pokrita in postlana ǝntriga postala priročno zavetje in ležišče za sladko spanje in počitek …

Kankole /ǝntriga/vuak/vlak so z opuščanjem košnje v lazih in višavah, razraščanjem gozda in pojavom kmetijskih strojev povsem izginile iz rabe in večinoma tudi že is spomina.

Posvetimo se še drugim sestavinam slik.

Na prvi temnolasi fant s kankolami prevaža harmonikarja Janeza Krapenca. Vse bolj se mi zdi, da je slika nastala ob poroki Matičnove Marice in je tole ena od ohcetnih norčij.

V ozadju je na hitro in zasilno obnovljen med vojno požgani hlev ali skedenj, na katerem niso niti ravno prirezali desk, s katerimi so zaprli luknje. Ob zidu so skladovnice s sekiro nasekanih tankih vej za drva, ki so menda tudi za silo z nečim pokrita ali še bodo.

Na drugi sliki se je temnolasi fant vpregel v kankole, naložene z muzikantom. Za njima je obnovljena hiša z novo streho, verjetno Mežnarjeva, ki ima pri vhodu pripravljeno skladovnico opeke, s katero bodo popravili notranje zidove. V trugi ali dveh je z volovsko vprego mukoma pripeljan tudi že kup peska, morda prav iz Kozarišč. Med vojno do tal požgane, izropane in izpraznjene Gorenje Poljane le počasi prihajajo k sebi. Že imajo elektriko ali si še vedno svetijo s petrolejko?

Za hišo se vzpenja pobočje gozdnatega Petičjaka s šmarno hrušico, poleglim brinom in alpskim srobotom med skalami na vrhu … Harmonikar iz Iga vasi je kljub nič kaj stabilni podlagi in neudobni drži raztegnil meh. Tudi drugi fant je najbrž Igovec, mogoče je Franc Prevec, ali pa kateri od dveh Matičnovih sinov …

Slovarček:

• prielčnu: priročno, okretno, ravno prav majhno
• ǝntriga: poimenovanje vozila na sliki v Loški dolini
• kankole: poimenovanje vozila na sliki na Dolenjih Poljanah leta 1954
• vuak: poimenovanje vozila na sliki na Babnem Polju
• truga: okovan zaboj z dvižno stranico za prevažanje razsutih tovorov na vprežnem vozu

Viri:

• Franc Bavec, Podcerkev, junij 2026, ustno
• Slavko Ožbolt, Markovec, junij 2026, ustno
• Jure Kordiš, Dolenje Poljane, junij 2026, ustno

Kraj: Gorenje Poljane
Datum: maj 1954
Avtor: Vinko Toni
Zbirka: Vinkotov kufr 
Skenirano: 21, 8. 2011
Oblika: negativ 135