Stare slike

Franja Veselka poznamo predvsem kot vodjo Fotosekcije Slovenskega narodno osvobodilnega sveta (SNOS). Od aprila 1944 do osvoboditve je organiziral in vodil fotosekcijo propagandne komisije pri predsedstvu SNOS in učil na I. partizanski gimnaziji v Črnomlju. Manj je poznan širši javnosti kot izredno dejaven fotoreporter in izjemen organizator partizanske fotoreporterske službe. Kot vodja Fotosekcije SNOS je bil neposredno nadrejen Vinku Bavcu, s katerim je imel burne in zanimive odnose, kar pričajo njuna medvojna poročila. Najbolj zanimiva bomo na kratko povzeli.

Veselko je v težkih medvojnih razmerah, po kapitulaciji Italije septembra 1943 do osvoboditve maja 1945, posnel okoli 2000 medvojnih tematsko raznovrstnih posnetkov, ki s svojo sporočilnostjo presegajo dokumentarni nivo. Bogata in dragocena zbirka je danes v Muzeju novejše zgodovine Slovenije (MNZS). Po številu posnetkov ga uvrščamo v sam vrh slovenske odporniške fotografije. Bil je dejaven organizator, dokumentalist, teoretik in vizionar na področju ohranjanja dragocene medvojne partizanske fotografske dediščine. Zelo so ilustrativne besede partizanskega fotoreporterja Edija Šelhausa, ki je javno večkrat izjavil, da bi večina njegovih medvojnih posnetkov izginila oz. propadla, če jih v temnici Fotosekcije SNOS v Bordonovi hiši v Črnomlju ne bi dodatno izpiral in dokumentiral natančni profesor Veselko.

Fotografije Franjo Veselko:

* Cankarjeva brigada na pohodu nad Zagradcem, 2. december 1943. Veselko je tako kot Jože Petek in Gojko Pipenbacher posnel lepe partizanske kolone.

* Ruševine po prvem nemškem bombardiranju Novega mesta – pogled na Ljubljansko ulico po prvem bombardiranju, 14. september 1943

* Maksimilijan Zupančič: Franjo Veselko v temnici Fotosekcije SNOS pregleduje posnetke, Črnomelj 24. oktober 1944

* Žene s sanmi vozijo hrano iz garnizije v Predgrad, januar 1945

* Pogovor angleškega pilota s partizani, Griblje pri Črnomlju, marec 1945. Veselko je načrtno fotografiral partizane in zaveznike, saj se je zavedal moči partizanske fotografije, ki prikazuje sodelovanje z zavezniki.

* Ranjeni partizani opazujejo pristajanje zavezniških letal, Griblje pri Črnomlju marec 1945

* Vkrcavanje ranjencev na zavezniška letala za prevoz v Bari, Črnomelj, marec 1945

* Partizanski fotoreporter Čoro Škodlar pri snemanju s kamero, Črnomelj, 25. februar 1945

* Življenje v osvobojenem Trstu – Tržačani si ogledujejo partizanske fotografije v izložbi, 4. maj 1945.

Bavec je bil od ustanovitve Fotosekcije SNOS (Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta) marca 1944 kot njen član zadolžen za organizacijo fotoreporterskih mrež na terenu, za oskrbo fotosekcije s fotomaterialom in za fotografiranje civilnih dogodkov. Njegovo delo je usmerjal načelnik Odseka za informacijo in propagando SNOS Jože Zemljak, neposredno pa je bil, kot smo že zapisali, odgovoren Franju Veselku, vodji Fotosekcije SNOS. Iz ohranjenih poročil je razvidno, da je Bavec uspešno organiziral fotoreportersko mrežo (nakup in prevoz fotomateriala in potrebščin) po Notranjskem in Belokranjskem okrožju, čeprav je bil zaradi trmastega značaja občasno v sporu z nadrejenimi, da bi lahko opravljal svoje delo, pa je l. 1944 zaprosil za kolo, fotoaparat Leico, filme in orožje. Pri svojem delu je izkoristil predvojne trgovske izkušnje in poznanstva. Blago je kupoval v Zagrebu, Karlovcu in Trstu. Peš in s kolesom je dnevno prepotoval tudi do 70 km.

Kar nekaj dopisov iz Okrožnega odbora OF za Notranjsko in Veselkovih dopisov načelniku Jožetu Zemljaku kaže na to, da se Bavec ni hotel podrejati navodilom, naj na terenu snema izključno partizanske propagandne posnetke, temveč je, kot je razvidno iz medvojnih posnetkov, snemal tudi t. i. »privatne spominske posnetke« – portrete partizanov in partizank ter aktivistov na terenu, ki jim je fotografije tudi zaračunal. To je v pismu odkrito priznal Veselku. Denar je porabil za prehrano na poti, za obleko in fotopapir 6 x 9 cm, iz katerega mu je nejevoljni Veselko izdelal fotografije v fotolaboratoriju. Nepisan dogovor med Veselkom in načelnikom Zemljakom je bil, da bo Bavec dobil svoje fotografije takrat, ko bo priskrbel naročeni papir 18 x 24 cm in kemikalije za razstave. Zanimivi sta tudi Veselkovi pismi načelniku Zemljaku, v katerih med ostalim navaja: »Danes sem Bavcu poslal kemikalije za razvijač in fiksir. Zadnjič mi je pisal, da ima hrano privatno, da nima obleke, pač pa, da bo kljub temu fotografiral tudi za OF. Saj razumeš, kako je z njim. Fotomaterial, čim pride iz Trsta, bode poslal takoj, in pa pismo, kjer Veselko poroča: »Tovariš Bavec je danes zjutraj odšel. Pri odhodu sem mu povedal, da naj slika samo res propagandne stvari. Če bi bil Bavec več časa res med partizani, bi spoznal svoje osebne napake.«

Ne glede na očitke pa Bavca ne moremo ocenjevati črno-belo. Bil je starejši moški, Maistrov borec in invalid. Kljub očitkom, da ni najbolj zanesljiv, da je trmast in svojeglav, je bil domoljub, sposoben organizator in izkušen profesionalni fotograf, kar kažejo njegovi kvalitetni posnetki in dopisi načelnika Zemljaka, ki ga je razumel in ščitil.

Prav tako je kljub občasnim kratkim stikom imel Bavec podporo pri požrtvovalnem vodji Foto sekcije SNOS-a Franju Veselku, kateremu je dostavljal prepotreben fotografski material.

V pismu z dne 31. maja 1944 Veselko med ostalim piše načelniku Zemljaku, da naj nujno priskrbi Bavcu čevlje: »Ko je blato, ne more več nikamor.« Prav tako ga opozarja: »Za Bavca je pereče vprašanje potnine; on nima več denarja, ki ga rabi za na pot, za hrano, nočnino in kako cigareto, ker kadi. Pri odhodu mi je naročil, da Te naj vprašam glede tega in da bi določil, kako je s prehrano in stanarino na potovanju po terenu. Prosim, ukreni glede tega. Prosim, odgovori mi!«

Na prizadevno delovanje Bavca v Notranjskem okrožju kaže poročilo Franca Strleta – Nina z dne 15. julija 1944, ki med ostalim navaja: »Serijo slik Novomeškega okrožja smo izročili fotografu Bavcu, katere je lepo opremil z novimi napisi in izložil v Starem trgu pri Ložu, namen ima, da bi iste bile razložene 2 nedelji in potem bi iste slike krožile še nekaj dni in to: Bloke, Grahovo, Babno Polje in to vsaj toliko časa, dokler ne dobimo slike za novo izložbo.

Vinko Bavec je aktivno deloval tudi v Belokranjskem okrožju. Fotografiral je različne prizore iz Črnomlja in okolice, predvsem bogato kulturno udejstvovanje in dela v zaledju ter posledice okupatorjevega nasilja na osvobojenem ozemlju. Tako se pred nami razgrne cela paleta dokumentiranih dogodkov, kot so proslava Spominski večer žrtvam v Ljudskem domu v Črnomlju, maja 1944 (invalidski pevski zbor pod vodstvom K. Pahorja); prvi nastop vojaške godbe GŠS; igralci SNG v Črnomlju, junija 1944; delo na polju v okolici Črnomlja; partizan izdeluje zajčnik; intendant žene kravo v klavnico; partizan s kolesom; partizanska delavnica pri Tajnerju v Črnomlju; fotografije Civilne bolnice v Kanižarici itn. Maja 1944 so nastali posnetki beguncev iz Notranjske, ki so zbežali pred nasiljem okupatorja v Suhor v Belo krajino; 7. maja 1944 je posnel pogreb zavezniškega pilota Palmerja F. Leruna, ruševine v Dragatušu po nemškem letalskem napadu, portrete borcev in bork Belokranjskega odreda; Rajonski odbor OF za Loško dolino v Črnomlju in pa portret partizanskega generala Jake Avšiča.

V začetku leta 1945 je bil Bavec v povezavi z zaukazano kadrovsko okrepitvijo obeh osrednjih fotosekcij prestavljen na sedež Fotosekcije SNOS-a v Črnomelj. Zato v njegovem opusu v letu 1945 prevladujejo posnetki ožje in širše okolice Črnomlja. Vendar je imela centralizacija fotoreporterske službe tudi negativne posledice. Bavčev odhod z Notranjskega okrožja OF je namreč povzročil, da je fotografska dejavnost v okrožju skorajda zamrla. Podobno je bilo z zelo dejavnim fotoreporterjem in organizatorjem fotoreporterske dejavnosti v Novomeškem okrožju OF Maksimiljanom Zupančičem Miljanom, ki je bil prav tako vpoklican v fotosekcijo SNOS-a v Črnomelj. Vsekakor Bavec in Zupančič nista bila osamljena primera.

Fotografije Vinko Bavec:

* Partizan s kolesom, Črnomelj, maj 1944

* Partizan pri izdelovanju zajčje utice, Črnomelj, maj 1944

* Petričeva družina, ki je pobegnila iz Notranjske. Očeta so jim ubili belogardisti, Bereča vas v Beli krajini, maj 1944. Fotografijo smo na Stareslike že opremili z zgodbo.

* Begunci iz Notranjske v Suhorju v Beli krajini po delu, maj 1944.

* Starejši partizan Nace iz Belokranjskega odreda, maj 1944.

* Pletilna delavnica Tajner, Črnomelj, maj 1944.

* Civilna bolnica v Kanižarici, Bela krajina, maj 1944.

* Radiotelegrafski tečajniki in inštruktorji v učilnici v Črnomlju maja 1945.

* Ples v narodnih nošah, člani Slovenskega narodnega gledališča, Črnomelj, junij 1944.

* Pevci in igralci, Stari trg pri Ložu, 1944.

* Festival SNG v Črnomlju od 20.2. do 2.3. 1945 v domu Ljudske prosvete. Prizor iz igre Mateja Bora Težka ura.

* Dijaki in učitelji nižje gimnazije, Stari trg pri Ložu, oktober 1944. Obrazom na fotografiji smo na Stareslike že določili imena.

Vse fotografije so iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine, Ljubljana.

Vir: Dejan Vončina: Fotografi družine Bavec, založba Orbis, 2013

Prispevek je napisal: Dejan Vončina, avgust 2023