Preskoči na vsebino

1925-2021 Cerknica – Fotograf Jože Žnidaršič – Bajček

25. 04. 2023

Fotograf Jože Žnidaršič - Bajček (1925 - 2021)

Fotograf Jože Žnidaršič – Bajček (1925 – 2021)
Stareslike, april 2023

Če sem predstavil postojnske fotografe (Šebra, Zirmana, Filača) in fotografinjo M. Žulič, je prav, da tudi na kratko predstavim fotografskega mojstra in legendo Jožeta Žnidaršiča iz Cerknice.

Njegova življenjska in fotografska pot je bila razgibana in na trenutke nepredvidljiva, zato je rad poudaril, da v življenju ni pomembna samo pamet, temveč tudi sreča. V fotografskem poklicu se je uveljavil z delavnostjo in predanostjo fotografiji. Fotografija je bila njegov poklic, hobi in ljubezen. Jože Žnidaršič je bil tako vtkan v lokalno okolje, da je njegov nadimek Bajček splošno poznan sinonim za kvalitetnega in uveljavljenega fotografa, zato se še danes uporablja v vsakdanjih pogovorih. Če povzamemo:

»S fotoaparatom v roki sem bil zadovoljen in pomirjen. Užival sem pri svojem delu. Ni dano vsem ljudem, da je njihovo služenje kruha hkrati tudi njihov hobi. Meni je bilo to omogočeno. Najbrž sem res rojen pod srečno zvezdo.«
(Cveta Levec: Življenjepis Jožeta Žnidaršiča, Cerknica 2005, tipkopis, str. 5)

V zakonu z Alojzijo Žnidaršič so se jima rodili trije sinovi, Matjaž (1957) in Jože (1966) sta fotografa, medtem ko je Rok (1959) avtoelektričar. Po njegovi upokojitvi 1991, ga je v fotografskem studiu nasledil njegov sin Jože, sedaj pa v njem pa dela Blaž.

* Portret Jožeta Žnidaršiča. Foto Miha Bratušek, 1938

Ko je prerasel otroštvo se je znašel na razpotju. Kam sedaj? V domačem kraju Cerknici je bilo krojačev že dovolj, pa tudi poklic ga ni veselil. Hotel je postati fotograf. V bližini njegovega doma je deloval fotograf Miha Bratušek, ki je imel dela dovolj, saj je le nekaj kilometrov stran za Dolenjo vasjo potekala jugoslovansko – italijanska meja. Za prehod meje pa si potreboval dokument – dovolilnico opremljeno s fotografijo. Takrat so se s fotografijo na Notranjskem ukvarjali: poklicni fotograf Josip Šega v Grahovem, nepoklicni fotograf Anton Jerina v Cerknici, Matija Podobnik na Rakeku in Dragutin Žagar v Prezidu. Pri Bratušku je Jože prvič videl, kako se fotografira in razvije črno-bela fotografija. Odločil se je, da bo kupil box kamero in izdelal prvo fotografijo. Bil je presrečen, ko je svoje brate kot mladince v uniformi gasilske godbe ujel v objektiv. Ti posnetki so usodno vplivali na njegovo odločitev, da je postal fotograf, pa tudi starši so ga pri tem podprli.

* Prvi posnetek z Box kamero; bratje Žnidaršič v uniformi Gasilske godbe, Jože je v sredini, Cerknica 1938

Tako se je leta 1939 komaj trinajstleten poslovil od doma, zapustiti kmečko okolje in odšel v Ljubljano, da bi uresničil svoje sanje in postal fotograf. V Ljubljani ga je v Wolfovi ulici pri Tromostovju v uk sprejel fotografski mojster Ciril Böhm. Fotografski atelje je stal na današnjem Knafljevem prehodu. Sprejemnica in temnica sta bili zidani, ostalo pa je bilo zastekljeno, da so pri fotografiranju izkoriščali dnevno svetlobo.

Med drugo svetovno vojno v Ljubljani, je med italijansko okupacijo kljub mladosti na skrivaj izdeloval kopije fotografij po nalogu OF, ki so kazale na okrutnost italijanskega okupatorja itn.

* Z leve Malči, Anica in Jože Žnidaršič, Kongresni trg, Ljubljana, 1940
* Krave na paši na Kamni gorici, v ozadju je Cerknica, ok. 1954
* Jože Žnidaršič kot asistent z nemško vojaško kamero Arifleks, ok. 1950

* Jožetovi sorodniki pred prvim ateljejem. Drugi z leve v 2. vrsti je Jože Žnidaršič, sredi 1. vrste sta mama Marija in oče Anton Žnidaršič, na Taboru poleg župnišča, Cerknica, 1955.

Po vojni mu je leta 1953 v Cerknici zelo pomagalo znanje in usposobljenost v fotografiji, ki ga je pridobil pri fotografskih mojstrih: Cirilu Böhmu, Franu Pavlinu, Vlastji Simončiču in kot asistent kamere pri Jadran filmu in Filmskih novostih. Z akumuliranim znanjem in izkušnjami ter talentom je v svoj fotografski objektiv znova in znova lovil skrivnostni svet ljubljene Notranjske, bogat s slikovitostjo narave, trdoživostjo prebivalcev, z duhovno kulturo itn. Preseneča nas z lepimi motivi Svete Trojice, Zavrha, Blok, Loške doline, Cerkniškega jezera, Rakovega Škocjana, Planinskega polja, Javornika, Slivnice, Snežnika, ostankov turških taborov, farne cerkve Marijinega rojstva častitljive starosti 500 let itn.

Če kratko povzamemo po Jožetu: »Kakšna sreča je, da sem doma v najlepšem kotičku sveta!« Seveda nas vsi ti mojstrski pokrajinski posnetki s svojo lepoto kar pritegnejo in se nam vtisnejo v spomin. Lahko bi se reklo, da so v tem primeru nadčasovni.

* Panorama Cerknice z jezerom, ok. 1954

Da je Jože Žnidaršič lahko preživljal sebe in družino se je moral lotiti vseh zvrsti fotografije; od fotografij za osebne dokumente, ženskih in moških portretov, številne družbene dogodke, družinska slavja, rojstva, maše, birme, obhajila, poroke in seveda pogrebe itn, odvisno od želj naročnikov. Kot podjeten in iznajdljiv fotograf je izdeloval in založil tudi različne razglednice in številne novoletne voščilnice zelo lepimi in ličnimi panoramskimi posnetki Cerknice, Cerkniškega jezera, Blok, številnih lepih cerkva in drugih lokalnih kulturnih in naravnih znamenitosti.

* Pranje perila v Cerkniškem jezeru, ok. 1954
* Sin Jože in kamera na meh, izdelana v Idru Celje, 1971
* Razglednica Rakitne, 60. leta 20. stoletja
* Razglednica Rakitne, 60. leta 20. stoletja
* Portret slikarja Lojzeta Perka, 50. leta 20. stoletja
* Družinski portret ob rojstvu otroka 50. leta 20. stoletja
* Novoletna voščilnica 50. leta 20. stoletja
* Tipična bloška hiša, 70. leta 20. stoletja

Fotografski mojster Jože Žnidaršič ima vse lastnosti kvalitetnega, inovativnega in podjetnega fotografa. Ni bil le obrtni fotograf temveč je s čarobnimi črno-belimi zimskimi motivi in lepimi portreti nemalokrat dajal fotografijam umetniški pridih. Pomemben je njegov prispevek panoramski fotografiji krajev in kulturne krajine Notranjske. Vrh njegovega opusa vidimo predvsem v raznovrstnih razglednicah in novoletnih voščilnicah s čarobnimi panoramskimi zimskimi motivi, ki so unikatni in te s svojo povednostjo pritegnejo. Kot uspešen fotograf in založnik razglednic in novoletnih voščilnic nam je ohranil pomembno fotografsko dediščino, ki pomembno vizualno bogati njegovo Cerknico in številne kraje na Notranjskem. Po njegovem še zdaleč ni vse v denarju, zato si je poiskal svoje fotografske in življenjske izzive doma na Notranjskem. Z delavnostjo, znanjem in kvalitetno fotografsko produkcijo je vidno zaznamoval svoj čas.

* Mladina na Cerkniškem jezeru, 50. leta 20. stoletja
* Slikar Lojze Perko slika Cerkniško jezero. 50. leta 20. stoletja
* Kidanje snega, Cerknica, 50. leta 20. stoletja
* Zimski motiv, Cerknica, 60. leta 20. stoletja
* Koloriran ženski portret 50. leta 20. stoletja
* Jožetov oče, Anton Žnidaršič – čebelar pri čebelnjaku, 50. leta 20. stoletja
* Pustna povorka, Cerknica, 50. leta 20. stoletja

Prispevek je napisal: Dejan Vončina, april 2023

Prispevek je napisal: Dejan Vončina.

Kraj: Cerknica
Datum: 1925-2021
Avtor: Jože Žnidaršič
Zbirka: Dejan Vončina
Skenirano: neznano
Oblika: datoteka

Cerknica 1975/76 – 4. b razred

24. 04. 2023


Četrtemu b razredu je bila razredničarka Milka Manfreda, ki se je na sliki skoraj skrila med svoje učence. Brez kazanja rožičkov tudi tokrat ni šlo.

več..

1976 Dane (Škrilje) – Srnjak v snegu

23. 04. 2023


Gotovo se še marsikdo spomni, kako je bila zima leta 1976 najprej precej suha, potem pa je okoli 8. marca zametlo skoraj en meter snega, ki je povzročil veliko nevšečnosti ljudem in živalim. Na sliki, ki jo je domnevno posnel Marjan Kržič, sta avtoprevoznik Jože Strle in srnjaček, ki se je v visokem snegu znašel na njegovem dvorišču. Stisnila sta se v ozko gaz v snegu, ki na debelo pokriva vse naokoli.

več..

1965 Slivice – Antonija Udovič, 80-letnica

22. 04. 2023


Na domačem dvorišču ob osemdesetletnici moje stare mame Antonije Udovič. Slivice, marec 1965.

Na sredi je slavljenka Antonija Udovič, levo od nje sin Franc Perko (1910 – 1999), desno od slavljenke pa hčerka Miroslava Praintz rojena Udovič (1926 – 2009). Ostalih ne bom našteval, ker za zgodbo niso pomembni.

več..

1917 Lahovo – Ruski vojni ujetniki II.

21. 04. 2023


Ruski vojni ujetniki na Lahovem so sveže pokošeno travo naložili na koreto. Odpeljali jo bodo domov za svežo prehrano živini.

več..

Stari trg 1982/83 – 6. a razred

20. 04. 2023


Slika je nastala v njihovi matični učilnici – učilnici za matematiko in fiziko, saj je bila njihova razredničarka Stanka Grum, učiteljica matematike in fizike. Učenci so jo imeli radi, ji zaupali in jo spoštovali. V razredu je imela disciplino, da so lahko prisluhnili njeni razlagi in hitreje osvojili novo snov. Bila je načelna, avtoritativna in stroga oseba, a pravična, predvsem pa je posvetila veliko dodatnega časa nadarjenim za razširitev znanja, šibkejšim pa, da so snov osvojili in napredovali brez pomoči. Dala jim je veliko znanja in dobro osnovo za nadaljevanje šolanja v srednji šoli, saj je bilo v srednji šoli ime Stanka Grum večkrat sinonim za dobro znanje iz matematike.

več..

1917 Lahovo – Ruski vojni ujetniki I.

19. 04. 2023

Miloš pravi, da so na sliki ruski vojni ujetniki na Lahovem. To mu je povedal dedič lastnika fotografij. V dostopnih pisnih virih nisem našla nobenih informacij. Za pomoč sem se obrnila na gospoda župnika Simona Viranta. Zelo hitro mi je odpisal, da ima župnijsko kroniko le od leta 1920, v tej pa ni nikakršnih zapisov. Gospod Franc Hiti, član Društva prijateljev Martin Krpan Bloke, ki je leta 2019 na Blokah predstavil Lahovo in družino Modic, ki je tam živela, z bivanjem vojnih ujetniov na Lahovem ni seznanjen. Za pomoč sem zaprosila tudi gospoda Janka Boštjančiča, direktorja Parka vojaške zgodovine v Pivki. Tam so leta 2019 postavili razstavo o ruskih vojnih ujetnikih na naših tleh. Z virtualnim sprehodom po razstavi sem pridobila nekaj informacij. Vsem se za pomoč najlepše zahvaljujem.

več..

Obvestilo – razstava v rakovškem vrtcu

18. 04. 2023
by

Razstava starih fotografij

V rakovškem vrtcu so otroci in vzgojiteljice pripravili razstavo starih fotografij Rakeka in maketo, kako Rakek izgleda danes.

1964 Humarji – Umivanje pri koritu

18. 04. 2023


Kako je voda pomembna, spoznaš šele, ko je nimaš. Danes je povsem umevno, da je v hiši ali stanovanju tekoča mrzla in topla voda, kopalnica s tušem in umivalnikom, v kuhinji pomivalno korito in pomivalni stroj, v hladilniku plastenka navadne vode.

Na strani Stareslike je bilo objavljenih že več prispevkov iz naših krajev o napajanju živine pri koritih, o štirnah vodnjakih, pericah … Moji spomini na vodo in korito pa so malo drugačni in segajo v začetek šestdesetih let, ko sem pri stricu in njegovi družini preživljal poletne počitnice. Ko je leta 1979 nastala zgornja fotografija napajanja živine ob hiši v zaselku Humarji, ki leži v občini Kanal ob Soči in kjer je bil rojen moj oče, je bilo sicer že veliko spremenjenega.

več..

Cerknica 1974/75 – 5. b razred

17. 04. 2023


Šolsko leto 1974/75 in 5. b razred v vsem svojem sijaju. Na prehodu iz razredne v predmetno stopnjo so vedno sestavili nove razrede, saj so v Cerknico prišli še učenci iz podružnične šole Begunje. Danes predstavljeni razred pa je po tej plati izjema. Nič jih niso delili, dobili so le dva dodatna učenca. Za razrednika so dobili učitelja likovnega pouka Konrada Kneza. Stanoval je v neposredni bližini šole. Za slikanje si je nadel celo kravato. Likovni pouk je največkrat poučeval oblečen v delovno haljo. Bil je kar strog učitelj, pa vendar tudi zelo zaščitniški do svojih varovancev.

več..