1974 Retje – Gasilska veselica z MI³
V Retjah, naselju v Retijski uvali pri Loškem Potoku, so pripravili gasilsko veselico in povabili na špil grahovski ansambel z imenom MI³.
Ime skupine je sestavljeno iz začetnic imen članov: Miro, Ivo, Ivan in Igor, zapisano kot zmnožek “M” in “trikrat I”, torej MI³. Tak zapis imena vidimo tudi na panelu, ki stoji desno od odra, na katerem igrajo.
1915 Kastelic vrh – Konjak za oficirje
Radi bi predstavili vsaj nekaj fotografij iz albuma, v katerem so fotografije z vzhodne in zahodne fronte med prvo svetovno vojno. Ena od teh je na vrsti danes.
Dr. Rado Primic, avtor fotografije, je bil v 27. polku skupaj z naborniki iz Ljubljane in Trsta, torej skupaj s fanti iz naših krajev in hkrati našimi predniki. Marca 1915 so bili v okolici Kastelic vrha, v današnji Slovaški. V tem polku je bil tako po vsej verjetnosti, skupaj s sovaščani iz Loža, tudi moj stari ata Ivan Bravec. Žal mi je, da nisem neposredno od njega o njegovem življenju izvedel prav nič. Seveda sem za to kriv jaz in moja nezrelost takrat, ko je še bil čas. Zelo mi je žal za to in verjetno je to tudi pripomoglo, da je nastala spletna stran Stareslike.
To fotografijo je dr. Rado Primic napravil marca 1915 na Kastelic vrhu, vsaj tako je zapisal ob fotografijah, ki so v albumu na istih straneh s to fotografijo.
Cajnarje 1958/59 – Učenci 1. do 4. razreda
Učenci štirih razredov in razredničarka Lojzka Vidrih slikani pred vhodom v prostor osnovne šole v Cajnarjih, v Urbanovi hiši. Poleg šole je bila v tej hiši še pošta in trgovina. V ozadju je lepo viden poštni nabiralnik. Prostor pred hišo je služil kot avtobusna postaja. Lahko bi rekli, da je bil tu center vsega dogajanja. To hišo je kasneje kupil domačin, na delu v Nemčiji. Zato je dobila ime “Pri zdomcu”. Ob njej je bilo tudi balinišče. Danes pa je hiša v popolni prenovi z novim lastnikom.
1960 Kozarišče – Moja stara starša (1)
To sta moja stara starša France in Angela Šumrada. Na začetku knjige opisujem njuno prvo ljubezen. Fotografija je nastala okrog 1960. leta v Kozariščah pred njihovo hišo.
Zgodbo sem objavila v knjigi Stepping Stones, ki je bila natisnjena 2018 v Avstraliji. Napisana je seveda v angleščini, v slovenščino jo je prevedel Tone Žakelj iz Logatca.
1935 Notranjska – Žanjice, oves, jajca in kokoši …
Šest odraslih žena in dve deklici na njivi ovsa je neznani fotograf posnel na “neznanem kraju v neznanem času” … Slika je iz zbirke Župnišča Stari trg, a na zadnji strani nič ne piše … Ženske žanjejo, deklici pa sta – za fotografa – dvignili vsaka svoj snop. Sta jih že onidve povezali? Postavna ženska v sredini se zdi da brusi srp, vsaj drži ga tako, ostale žanjejo. Po rutah, frizurah in oblačilih ugibam, da je slika nastala nekje okoli leta 1935, po hribih v ozadju pa, da je bilo mogoče kje v bližini Žerovnice. Je bela lisa pod hribom gostilna, ki so ji rekli Perkos? Res samo ugibam, v resnici nimam pojma in tudi nobene od čednih žensk ne poznam.
1959 Cerknica – Dramski nastop
France Tavželj in Marija Obreza v enem od prizorov v igrani predstavi, tam nekje okrog leta 1959. Imamo štiri slike iz iste igre, katere naslova žal ne vemo. Klasična vsebina, s tremi glavnimi akterji. Mož, žena, ljubimec in vse kar spada zraven. Za popestritev je bil tukaj mož invalid na vozičku.
Dramska skupina v Cerknici je pripravila predstavo v kulturnem domu Cerknica. Režiser je bil učitelj Jože Verbec. Vsi člani so bili amaterji oziroma ljubiteljski igralci. Vadili so najprej v stari šoli, poti koncu priprav pa že na odru kulturnega doma. Kulise so bile izdelane iz lesa. Kdo je vse to pripravil se žal več ne ve. Igra je bila očitno uspešna, saj je imela več ponovitev.
1966 Kraljevo – Vojaška knjižica in urjenje
Kmalu po prihodu v juliju so nas fotografirali za dokumente. Na steno kasarne so izobesili »čebe«, nas postrojili in eden za drugim smo se postavili pred fotografa.
1966 Rakek – Poziv na služenje vojaškega roka
1937 Cerknica – Pod Kaplanijo
O taboru Orlov, ki se je zgodil 1. 8. 1937 v Cerknici, smo v naših prispevkih že pisali. V današnjem prispevku se želim dotakniti dela Cerknice, ki se je nekoč imenoval Pod kaplanijo. V šaljivi obliki so ga imenovali tudi Svinjski rigel.
Sv. Trojica 1952/53 – Skupinska slika
To so učenci, ki so obiskovali šolo pri Sveti Trojici leta 1952/53. Slikali so se na vrtu za šolo, ki je bila v neposredni bližini cerkve. Pred šolo je rasel ogromen oreh. Šolo je obdajal ograjen vrt z gredicami. V eni polovici šole je bila ena dvorana in v njej skupna učilnica, v drugi polovici pa je bilo stanovanje za šolsko upraviteljico in njeno družino. Pouk je potekal dopoldan in popoldan. Zjutraj 1. in 2. razred, popoldan pa 3. in 4. razred. V isti hiši je potekal tudi verouk. Za malico je skrbela soseda, ki jo je v šolo tudi dostavila. Marta je tu hodila v šolo štiri leta, kasneje pa peš ali s kolesom v Novi vas. Učitelji so se tu zelo hitro menjavali, saj nihče ni zdržal dalj časa. Vasice iz katerih so prihajali učenci v šolo pri Sveti Trojici so bile: Mahneti, Podslivnica, Ulaka, Sleme, Rožanče, Ograde, Andrejčje, Zales, Zavrh, Bočkovo, Jeršanovo, Pajkovo, Lovranovo, Polšeče, vse do Ravnika, ki je spadal pod Sveti Duh. Otroci so namesto telovadbe cepili in skladali šolska drva za zimo. Po šolskem vrtu pa so prišli na planjavo, na kateri so se lahko igrali z žogo.


