1930 Rakek – Stenski kuhinjski prti moje mame
Stenski kuhinjski prti, predstavljeni v tem prispevku, so delo moje mame Angelce Juvančič. Izdelavo, vezenja se je naučila v Stični, ko se je bila tam v uku za trgovko. Po prihodu na Rakek in poroki je v obdobju po letu 1930 izvezla večje število stenskih kuhinjskih prtov.
1972 Tacen – Zaključek šolanja
Konec junija leta 1972 je na Srednji šoli za notranje zadeve, natančneje na Odseku za miličnike kadete, šolanje zaključila tretja generacija učencev – kadetov. Svečani zaključek je potekal v športnem parku šole v Tacnu. Na sliki je zbor kadetov pred svečanim zaključkom.
1968/69 Stari trg – 5. b razred
Fotografija je nastala med poukom angleščine v stari šoli, kjer je danes Občina Loška dolina in gasilni dom. Vsi učenci so iz šolskega okoliša Iga vas in Babnega Polja. Marija Geršič je takrat poleg svojega razreda učila še angleščino na predmetni stopnji, ker je bila učiteljica angleščine Silva Šepec na porodniškem dopustu.
Mlada Marija, bilo je njeno prvo službeno leto, se je dobro znašla in otroci so jo hitro vzeli za svojo. V šolskem letu 1968/69 je bila razredničarka 5. b razreda Silva Šepec, naslednja tri leta pa jih je sprejela učiteljica slovenščine Inka Trape, prav tako domačinka iz Nadleska.
1915 Rakek – Ante Košmelj
Anton-Tone-Ante Košmelj se je rodil leta 1888. Obiskoval je kranjsko gimnazijo. V tedanjem sedmem razredu je vasoval pod oknom prijetnega dekleta. Oboževal pa jo je tudi starejši snubec. Ante je bil odličen telovadec in je z nekaj boksarskimi udarci tekmeca onesposobil. Težava je bila le v tem, da je bil konkurent kranjski stražmojster. Pretep je drago stal Toneta in njegovega očeta. Slednji je moral odpreti denarnico in poplačati stroške za strah, bolečine, zdravnika in novo uniformo. Tone pa je bil nepreklicno izključen iz vseh gimnazij v Avstriji. A je našel luknjo. Prepisal se je na šolanje na Sušaku, ki je spadal pod Ogrsko.
1952 Kozarišče – Srnjak v ogradi
Sploh ne vem, zakaj je bila tista divjad zaprta v obori za Snežniškim gradom. Samo to vem, da je bil tam napadalni srnjak in da se ni nobeden upal noter. Toda delavci pri gradu so morali kositi travo tudi tam. Ko so moški in ženske pripravljali seno, je srnjak naenkrat pridivjal iz grmovja in jih prestrašil, saj se je zapodil proti njimi z upognjeno glavo, pripravljen na napad. Delavci so se takoj razbežali na vse strani in stekli za ograjo, vendar je srnjak zadnjega nesrečneža le ujel in to je bila naša mama, Lužarjeva Francka prej Jefkina.
Cajnarje 1953/54 – Skupinski športni dan na Klinu
Klin je bil travnati hrib nad Kremenco, ki so ga včasih celo kosili. Danes je ves zaraščen. Za 1. maj so na njem vedno zakurili kres. Zaradi primerne oddaljenosti od šole je bil idealna izbira za športni dan. Pohod na Klin in igranje med dvema ognjema. Zato so s seboj vzeli tudi edini športni rekvizit, ki so ga imeli. To je bila žoga. Fantje v travi jo prav zaščitniško čuvajo.
Druščina se je slikala pod vasjo Kremenca. V ozadju je viden daljnovod. Igra z žogo je bila vedno zanimiva. Učenci iz Cajnarjev so šli celo na obisk k učencem šole pri Svetem Vidu. Tudi tam so med seboj tekmovali v igri med dvema ognjema.
1915 Avstro-Ogrska – Album dr. Rada Primica (2)
27. pehotni polk v Karpatih
Rado Primic, po poklicu veterinar, ljubiteljski fotograf, slikar in čebelar je bil po začetku 1. svetovne vojne vpoklican v 27. pehotni polk avstro-ogrske vojske (izvirno nemško k.k. Landwehr Infanterie Regiment Nr. 27, dobesedno slovensko Cesarsko-kraljevi deželnobrambovski pehotni polk št. 27), v katerem je bilo menda več kot 86 % vojakov Slovencev.
V njem so služili slovenski fantje iz takratnih dežel Goriško-Gradiščanske in Kranjske, se pravi tudi iz naših notranjskih krajev, naši predniki (op. ur.).
1915 Avstro-Ogrska – Album dr. Rada Primica (1)
Sivozeleni album
S svojim tastom Mitjem Primicem, strojnim inženirjem, sem se dobro razumel, a nikakor nisem pričakoval, da mi bo šele po svoji smrti pokazal, kako zelo mi je zaupal. V enem od nenaseljenih panjev v svojem čebelnjaku mi je namreč pustil nekaj predmetov in osebne zapiske ter pisno navodilo, kaj naj storim s papirji.
Med predmeti je bil tudi sivozelen album s fotografijami iz prve svetovne vojne. Ko sem ga pregledal, sem ugotovil, da je avtor fotografij in albuma Mitjev oče Rado Primic, za katerega sem vedel, da je bil po poklicu veterinar, ljubiteljsko pa fotograf, slikar in čebelar. Albumu sem se skrbneje lahko posvetil šele po svoji upokojitvi, čeprav me je ob 100-letnici začetka 1. svetovne vojne hudo mikalo, da bi ga prispeval k javnemu gradivu ob dnevu svetovnega spomina nanjo.
1954 Gorenje Poljane – Zgornjih Matičnovih hiša
Na sliki je ena od dveh Matičnovih hiš na Gornjih Poljanah in pred njenimi vrati vrh stopnic stoji po vsej verjetnosti njen gospodar Alojz Ravšelj, Matičnov oče. Sliko je napravil Vinko Toni leta 1954 – hkrati je nastala tudi fotografija iz prispevka 1954 Zgornje Poljane – Matičnava mati, je hitro ugotovil urednik.
Hiša je bila med vojno leta 1942 požgana, enako kot vse Poljane in druge hribovske vasi v okolici, njeni prebivalci pa izseljeni, pregnani ali internirani, kolikor jih ni šlo v partizane. Italijanskemu okupatorju so bile vasi blizu gozdov trn v peti, saj so pomenile pomembno oporo, zavetje in vir preskrbe za partizane, zato jih je požgal in tako ali drugače odstranil prebivalce.
1958 Cerknica – Mladi zadružniki
Mladi zadružniki so se leta 1958 slikali pred cerkniškim kulturnim domom oziroma kinodvorano. Za njimi so vidna vrata, skozi katera si prišel v zaodrje. Skupina se je vsa nasmejana in lepo zrihtana nastavila mlademu cerkniškemu fotografu Žnidaršiču, vsem znanemu Bajčkovemu Jožetu. Ob kakšni priložnosti se je to zgodilo, lahko le ugibamo.
Stare slike 