1915 Rakek – Ante Košmelj
Anton-Tone-Ante Košmelj se je rodil leta 1888. Obiskoval je kranjsko gimnazijo. V tedanjem sedmem razredu je vasoval pod oknom prijetnega dekleta. Oboževal pa jo je tudi starejši snubec. Ante je bil odličen telovadec in je z nekaj boksarskimi udarci tekmeca onesposobil. Težava je bila le v tem, da je bil konkurent kranjski stražmojster. Pretep je drago stal Toneta in njegovega očeta. Slednji je moral odpreti denarnico in poplačati stroške za strah, bolečine, zdravnika in novo uniformo. Tone pa je bil nepreklicno izključen iz vseh gimnazij v Avstriji. A je našel luknjo. Prepisal se je na šolanje na Sušaku, ki je spadal pod Ogrsko.
1952 Kozarišče – Srnjak v ogradi
Sploh ne vem, zakaj je bila tista divjad zaprta v obori za Snežniškim gradom. Samo to vem, da je bil tam napadalni srnjak in da se ni nobeden upal noter. Toda delavci pri gradu so morali kositi travo tudi tam. Ko so moški in ženske pripravljali seno, je srnjak naenkrat pridivjal iz grmovja in jih prestrašil, saj se je zapodil proti njimi z upognjeno glavo, pripravljen na napad. Delavci so se takoj razbežali na vse strani in stekli za ograjo, vendar je srnjak zadnjega nesrečneža le ujel in to je bila naša mama, Lužarjeva Francka prej Jefkina.
Cajnarje 1953/54 – Skupinski športni dan na Klinu
Klin je bil travnati hrib nad Kremenco, ki so ga včasih celo kosili. Danes je ves zaraščen. Za 1. maj so na njem vedno zakurili kres. Zaradi primerne oddaljenosti od šole je bil idealna izbira za športni dan. Pohod na Klin in igranje med dvema ognjema. Zato so s seboj vzeli tudi edini športni rekvizit, ki so ga imeli. To je bila žoga. Fantje v travi jo prav zaščitniško čuvajo.
Druščina se je slikala pod vasjo Kremenca. V ozadju je viden daljnovod. Igra z žogo je bila vedno zanimiva. Učenci iz Cajnarjev so šli celo na obisk k učencem šole pri Svetem Vidu. Tudi tam so med seboj tekmovali v igri med dvema ognjema.
1915 Avstro-Ogrska – Album dr. Rada Primica (2)
27. pehotni polk v Karpatih
Rado Primic, po poklicu veterinar, ljubiteljski fotograf, slikar in čebelar je bil po začetku 1. svetovne vojne vpoklican v 27. pehotni polk avstro-ogrske vojske (izvirno nemško k.k. Landwehr Infanterie Regiment Nr. 27, dobesedno slovensko Cesarsko-kraljevi deželnobrambovski pehotni polk št. 27), v katerem je bilo menda več kot 86 % vojakov Slovencev.
V njem so služili slovenski fantje iz takratnih dežel Goriško-Gradiščanske in Kranjske, se pravi tudi iz naših notranjskih krajev, naši predniki (op. ur.).
1915 Avstro-Ogrska – Album dr. Rada Primica (1)
Sivozeleni album
S svojim tastom Mitjem Primicem, strojnim inženirjem, sem se dobro razumel, a nikakor nisem pričakoval, da mi bo šele po svoji smrti pokazal, kako zelo mi je zaupal. V enem od nenaseljenih panjev v svojem čebelnjaku mi je namreč pustil nekaj predmetov in osebne zapiske ter pisno navodilo, kaj naj storim s papirji.
Med predmeti je bil tudi sivozelen album s fotografijami iz prve svetovne vojne. Ko sem ga pregledal, sem ugotovil, da je avtor fotografij in albuma Mitjev oče Rado Primic, za katerega sem vedel, da je bil po poklicu veterinar, ljubiteljsko pa fotograf, slikar in čebelar. Albumu sem se skrbneje lahko posvetil šele po svoji upokojitvi, čeprav me je ob 100-letnici začetka 1. svetovne vojne hudo mikalo, da bi ga prispeval k javnemu gradivu ob dnevu svetovnega spomina nanjo.
1954 Gorenje Poljane – Zgornjih Matičnovih hiša
Na sliki je ena od dveh Matičnovih hiš na Gornjih Poljanah in pred njenimi vrati vrh stopnic stoji po vsej verjetnosti njen gospodar Alojz Ravšelj, Matičnov oče. Sliko je napravil Vinko Toni leta 1954 – hkrati je nastala tudi fotografija iz prispevka 1954 Zgornje Poljane – Matičnava mati, je hitro ugotovil urednik.
Hiša je bila med vojno leta 1942 požgana, enako kot vse Poljane in druge hribovske vasi v okolici, njeni prebivalci pa izseljeni, pregnani ali internirani, kolikor jih ni šlo v partizane. Italijanskemu okupatorju so bile vasi blizu gozdov trn v peti, saj so pomenile pomembno oporo, zavetje in vir preskrbe za partizane, zato jih je požgal in tako ali drugače odstranil prebivalce.
1958 Cerknica – Mladi zadružniki
Mladi zadružniki so se leta 1958 slikali pred cerkniškim kulturnim domom oziroma kinodvorano. Za njimi so vidna vrata, skozi katera si prišel v zaodrje. Skupina se je vsa nasmejana in lepo zrihtana nastavila mlademu cerkniškemu fotografu Žnidaršiču, vsem znanemu Bajčkovemu Jožetu. Ob kakšni priložnosti se je to zgodilo, lahko le ugibamo.
1948-1953 Gorenje Poljane – Trata tete Mici
Fotografijo dveh paglavčkov ostriženih na balin, ki ne meneč se za fotografa nekaj početa v pomladni travi, sem našla v zapuščini Vinka Tonija. Dečkov niti slučajno ne poznam in ugotoviti ne morem niti kraja nastanka, čas pa le okvirno: med leti 1948 in 1953. Nastala je nekje v Loški dolini, mogoče tudi na Gorenjih Poljanah, saj je od tam večina fotografij s tega filma. Lahko pa tudi to ni res. Povrhu urednik meni, da je levi otrok prav lahko punčka – ne glede na frizuro.
1944 Loška dolina – Partizani
Na sliki so partizani nekje v Loški dolini leta 1944. Ker trenutno ni druge slike na zalogi, smo uporabili to, čeprav se besedilo nanaša na velik rakovški praznik. Letos je namreč minilo 80 let od odhoda prvih rakovških fantov v partizane in ustanovitve Rakovške čete. S piko je označen Janez Demšar z Rakeka.
Sveta Trojica 1949/50 – Skupinska slika
Pred nami je skupinska slika iz enorazredne šole Sveta Trojica na Blokah. Slikani v šolskem letu 1949/50. Slika, na kateri so otroci tako lepo razporejeni kot le malo kje. Pa še kako lepo so vsi oblečeni. Skratka vse pošlihtano kot iz škatlice. Šolo pri Sveti Trojici je obiskovalo zelo veliko otrok. Med njimi sta dve učiteljici. V temni, svetleči delovni obleki iz klota je učiteljica Ljudmila Mramor in ob njej še učiteljica Fani Jarc.
Stare slike 