1971 Sveta gora – Pevci na izletu
Slike je bila posneta leta 1971, ko so pevci cerkvenega pevskega zbora iz župnije Begunje pri Cerknici odšli na izlet na Sveto goro. Kdo je pritisnil na sprožilec? Mogoče organist in zborovodja Janez Kranjec ali pa takratni župnik Janez Križaj, glede na to, da ju ni na sliki?
S sestro Martino sva takrat že prepevali v tem zboru, a očitno je bil to izlet samo za odrasle. S pevci so se izleta udeležili tudi njihovi partnerji, tudi naša mama, midve pa sva ostali doma, da sva pazili na mlajši dve sestri.
1977 Rakek – Amerikanci
1946 Unec – Zbiranje konzervnih škatel
Okrajni izvršilni odbor okraja Notranjski
Gospodarski odsekTek. št. 3071/1
Predmet: Zbiranje starih konzervnih škatel
Vsem Krajevnim odborom!
Prejeli smo dopis od javnega tožilca oddelka za splošne nadzore z dne 12. 10. 1946 zaradi zbiranja praznih konzervnih škatel. Javni tožilec je že poslal na vse ljudske tožilce vašega kraja okrožnico z dne 9. 8. 1946, ki se glasi:
Rakek 1959/60 – 7. razred
1943 Rakek – Najemni pogodbi
Dvajsetega aprila 1943 je bila sklenjena pogodba o najemu stanovanja med Občino Rakek, ki jo je zastopal izredni komisar Leopold Mihevc, in komando Postaje kraljevih karabinjerjev na Rakeku. Predmet pogodbe je bila hiša na Rakeku št. 218 (carinarnica), ki je imela 12 sob in 10 postranskih prostorov. Najemna pogodba je bila sklenjena za čas od 1. januarja 1943 do 31. decembra 1943 z možnostjo vsakoletne obnovitve. Letna najemnina je znašala 12.000 lir.
1966 Ljubljana – Košarica za Vse svete
Na tej fotografiji je moj ata Janez Kranjec. Slikan je na avtobusni postaji v Ljubljani, kamor je šel bog ve po kakšnih opravkih. Mogoče je bil pri zdravniku, ali pa je obiskal katerega izmed skladateljev, s katerimi si je izmenjaval note? Ker v mesto nismo pogosto odhajali, se je za to priložnost zelo lepo opravil: bela srajca, čeznjo še tanjši pulover, kravata, obleka z lajblčem, kot smo rekli brezrokavniku, lep črn plašč, klobuk na glavi in črni lakasti čevlji. Spomnim se, kako smo vsako soboto poskrbeli za lakaste čevlje. Otroci smo jih namazali z globinom, tistim od Ilirije, na katerem je bila slika punčke, ki sedi na pručki, v rokah drži velik čevelj in ga maže. Ko se je globin malo posušil, smo čevlje še zgloncali s krtačo, da so se svetili.
1958 Cerknica – 2. razred pri verouku
Konec šolskega leta 1958 se je veroučna skupina 2. razreda slikala ob uspešno zaključenem veroučnem letu. Slikani zadaj za cerkvijo ob vhodu v zakristijo. V njihovi sredini je takratni župnik v Cerknici g. Jakob Turšič. Po sproščenosti in nasmejanosti veroukarjev ugotavljamo, da so se ob g. župniku zelo dobro počutili. Vsi se ga spominjajo kot zelo dobrega človeka. Za tiste čase ne ravno vsakdanji primer. Večinoma so bili duhovniki kar preveč resni in nedostopni. Gospod Turšič pa je že tedaj izžareval neko milino, dobrosrčnost in sproščenost, ki jo je bil kasneje velikodušno razdajal tudi bolnikom. Saj je bil dolga leta bolnišnični duhovnik v Ljubljani.
1933 Beograd – Panorama z letališča Zemun
1965 Cerknica – Za zdravstvenim domom
V prostorih današnje knjižnice v Cerknici je bil nekoč stari cerkniški zdravstveni dom. V njem so bile splošne in otroška ordinacija, zobozdravstvene ambulante, laboratorij, pisarne in tudi lekarna. Za zdravstvenim domov so bile garaže in delavnica za reševalna vozila. Reševalec je bil največkrat tudi mehanik svojemu službenemu vozilu. Reševalec je bil najprej samo šofer brez izpita iz prve pomoči. Šele kasneje so morali vsi opraviti ta izpit in so resnično postali reševalci.
Slika otročiča v vozičku je iz zapuščine fotografa Franca Trudna. Verjetno je nastala v začetku njegove kariere, o čemer oko izkušenega fotografa sklepa po kričeče vzorčasti koperti v ozadju, ki prevpije osnovni motiv fotografije otroka v nenavadnem vozičku z železnim ogrodjem ali takim iz struženih lesenih palic. Pogled od blizu pokaže, da dete sedi na imenitni okrasni blazinici, izvezeni v tehniki rišelje – vsaj jaz tako vidim.
Pozneje je Truden imel pri fotografiranju za ozadje diskretno poslikano prenosno platno, po vojni, ko je v požgani hiši izgubil tudi velik del opreme, pa je fotografirance največkrat postavil pred grobo ometani in pobeljeni zid Mavkove hiše. Ko so se preselili v novo hišo, je slike največkrat posnel tam blizu v z grmovjem obraščeni dolinki onkraj ceste ali pri češnji na rebri …





