Cerknica 1979/80 – 6. d razred
Tudi v šolskem letu 1979/80, ko smo obiskovali 6.d razred, je bil naš razrednik učitelj Vinko Toni. Kar dobro smo se že spoznali med seboj. Tudi učenci smo že dobro pogruntali svojega učitelja. S tem je seveda narasla tudi naša korajža. Naš razrednik je bil velik zbiratelj. Zbiral je več stvari, med drugim znamke in reklamne stekleničke s pijačo. O svojem zbirateljskem konjičku se je kaj hitro razgovoril. Sploh če smo ga vprašali ob pravem trenutku. Ko smo videli, da je dobro razpoložen, smo pač izkoristili njegovo zbirateljsko strast. Poslušali smo ga z odprtimi usti in šolska ura je hitreje minila. Seveda nam ni bilo nič prihranjeno. Saj smo morali vso učno snov nadoknaditi že naslednjo uro.
1913 Dunaj – Cesar Franc Jožef I.
1936 Dolenja vas – Priprava kurjave
Gvido Svet iz Begunj je prepoznal lokacijo, kjer je nastala fotografija. To je dvorišče pred skednjem Povletove (Prudičeve) hiše v Dolenji vasi.1
V Dolenji vasi hišni gospodar in delavci na žagi 1 cepijo drva. Na zadnji strani slike je zapisan datum 22. december 1936. Zima 1936/37 je bila naprej mila, januarja je pritisnil mraz. Snežilo je še aprila, in to večkrat. Po vsej Sloveniji je bila huda pozeba. Cepilce grejeta sonce in delo. Praviloma te drva grejejo dvakrat, ko jih pospravljaš in ko gorijo v peči. Radiator gor ali dol, najboljša je toplota peči na drva.
1956 Francija – O dveh razglednicah in domotožju
Ti dve stari francoski razglednici je ohranil Boštjan Petrič iz Gornjega Jezera. Prva je bila napisana in poslana 10. junija 1956, druga z napisom Lac d’Annecy pa 21. oktobra istega leta. Obe je napisal isti človek in naslovnik je bila Vragova družina na Gornjem Jezeru, ki jo je naslovil po francosko: Famille. Je tudi sicer govoril ta jezik?
Na eni kartici gre za podalpsko jezero Lac d’Annecy v Savoji, Francija, jugozahodno od Ženeve, na drugi so vrtoglave serpentine Route de Peira-Cava/Les lacets, ki vabijo na vožnjo v stilu agenta 007. Ta ima poštni žig La Bollene Vesubie Alpes Mmes, karkoli že to je. So (bile?) te serpentine v hribih nad Nico mogoče povezane s kakšnimi dirkami ?
Stari trg 1963/64 – Na napajališču v Pudobu
Ko sem prvič videla sliko, me je pritegnil šopek mladih, znanih,nasmejanih obrazov in lepo ozadje. Zdelo se mi je, da dekleta pozirajo na Cerkniškem jezeru. Kmalu sem spoznala, v kakšni zmoti sem. Slika je nastala na napajališču živine ob Obrhu v Pudobu med mostom na levi in cerkvijo na desni strani. Da so takrat še hodili napajat živino v Obrh, pričajo kravjaki, ki so na sliki lepo vidni.
1937 Ljubljana – Rudolf v ljubljanski mesariji
Rudolf Škrabec – Malizjev Rudl, kot so mu rekli, je bil rojen leta 1919. Starši, ki so se vrnili iz Amerike, so ga po končani osnovni šoli, dali v uk za mesarja. Tega, v tistih časih spoštovanega poklica se je učil pri mesarju Krušiču v Ljubljani. Mesarski mojster Matevž Krušič je že leta 1906 v Mostah odprl svojo mesarijo, ki pod tem imenom posluje še danes. Prav Matevž Krušič je Slovence prvi začel seznanjati z dobrim, zdravim konjskim mesom in delikatesami iz tega mesa in počasi se je poslovilo prepričanje naših ljudi, da je konj preveč plemenita žival, da bi služil za hrano.
1950 Zali Log – Anton Hribar-Korinjski (4)
Pred časom smo objavili tri prispevke o Antonu Hribarju – Korinjskem. Takrat so nekateri bralci izrazili željo, da bi objavili tudi kakšno njegovo pesem. Bi jo, a nismo imeli ustrezne slike. Sedaj smo sliko našli. Korinjski je izdal dve pesmarici. V drugi je ena sama pesem oziroma je to že kar ep z naslovom Županova Minka. Izbrala sem pesem iz prve knjige s tematiko, ki jo je obravnaval že Prešeren, poznana pa je tudi v okolici Cerkniškega jezera.
Cerknica 1976/77 – 3. b razred
Učiteljica Zorica Hladnik in 3.b razred v šolskem letu 1976/77. Živahen razred, s katerim so se morale učiteljice kar dobro spoprijeti, da so ga obvladale.
Pot iz Cerknice do Dolenje vasi je bila po svoje dolgočasna. Med pešačenjem pa ti marsikaj pade na pamet. Naključno zbrana druščina fantov, starost tu sploh ni bila pomembna, je bila v hipu enotna. Časa je bilo na pretek, saj so bili starši večinoma po službah. Kako lepo se je bilo ustaviti ob potoku in poizkušati svojo srečo pri lovljenju rib. Ustavili so se ob delu potoka, imenovanem Zagovba. To je del med današnjo policijo in prvimi hišami v Dolenji vasi. Kakšen je bil rezultat takega ribarjenja sploh ni pomembno. Štela je igra, druženje in nabiranje izkušenj.
1916 Bezuljak – Mamina vera
Moja mama je rasla v pobožni, katoliški družini. Vsak dan so pred vsakim obrokom in po njem zmolili kratko molitev. Ob večerih pa so molili rožni venec. To so počeli poleti in pozimi, v petek in svetek.
1943 Postojna – Živemu ni zdravo v jamo hoditi …
… Pravijo, da malo počakaš, pa te drugi dajo noter prej ali slej …
*
Ti dve kartici iz Postojnske jame sta iz zbirke Boštjana Petriča. Šestega julija 1947 je bila napisana razglednica jamske železnice v Postojnski jami, čeprav je po videzu sličica videti nekam starinska. Predvojna zaloga? Poglejmo. Natisnjena je bila vsekakor pod Italijo, uporabljena pa, razumljivo, v Jugoslaviji: o tem na hrbtni strani priča prečrtan, a še berljiv napis v levem zgornjem kotu: ” RR GROTTE DI POSTUMIA”. Tudi droben napis na prvi strani je črtkano prekrit, morda je spodaj pisalo “Il treno turistico” ali nekaj takega, medtem ko zgoraj še lepo piše Jamska železnica in na sliki je res poln vlakec obiskovalcev mogočne jame, polne kapnikov. Na zadnji strani spodaj levo piše Postojna, natančen pogled pa odkrije tudi natisnjeno letnico in kraj nastanka slike: 1943 XXI – med vojno torej, v enaindvajsetem letu fašistične vladavine, v Milanu. Pa smo odkrili!
Na tej kartici je Vidi na Gornje jezero Franc poslal iz Postojne prav lepe pozdrave, ji zaželel zdravja in da bi se dobro imela. Pripisal je še “Vesela zabava”, kar se očitno nanaša na obisk Postojne in njene znamenite jame.
Stare slike 