1957 Rakek – Note Kvinteta Avsenik
Prvi zvezek not skladb bratov Avsenik namenjen za klavirsko harmoniko iz leta 1957 z naslovom “Veliki radijski uspehi KVINTETA AVSENIK”.
V tem zvezku sta bili tedaj dve izredno popularni viži: Večer na Robleku in Tam kjer murke cveto. Avtorja sta bila Vilko in Slavko Avsenik, besedili pa je prispeval dr. Ferry Souvan.
1620 Bologna – Križanje v Jeruzalemu
1983 Notranjska – Brata Jager (5/4)
1983 Okraševanje, barvanje in igre povezane s pirhi
Leta 1983 je Janko Barle članku zapisal izraze za različne tehnike in inačice okraševanja pisanic, naštel je rastline, s katerimi so barvali pirhe, zabeležil je imena za poslikana jajca na slovenskem etničnem območju ter omenil uporabljene geometrijske vzorce, rastline in živali ter na koncu še krščanske simbole. Pri tem je izhajal iz do takrat objavljene literature.
Po besedah Dušice Kunaver sodijo slovenske pisanice med najlepše primerke okrašenih velikonočnih jajc v Evropi. Vsaka pokrajina ima zanje posebno ime, značilne motive in način izdelave. Na Koroškem jih imenujejo pisánke, na Štajerskem pisanke, v Prekmurju in Porabju jih poznajo kot reménke, remenica rečejo ponekod na Štajerskem in v Prekmurju, Belokranjčani jim pravijo pisanice, pierha pa je ime zanje v Beneški Sloveniji. Prekmurske remenice in škrabanke, brkinski pirhi, adlešiške pisanice in belokranjske drsanke so poznane že stoletja, skrivnosti njihove izdelave se prenašajo iz roda v rod. Etnološko zbirko pa dopolnjujejo tudi novi načini izdelovanja, med njimi prebadanje jajčne lupine, kar je značilnost vrhniških pirhov. Vrhniški pirh je patentirano ime za vrsto pirha, izdelanega s prebadanjem jajčne lupine. Ime je leta 1995 zaščitil Franc Grom, inovator in izdelovalec tovrstnih umetniško oblikovanih jajc, ki jih zaznamuje tudi do 17.000 luknjic.
1899 Rakek – Brata Jager (5/3)
1899 PISMO FRANA DOMICELJA
V zbirki je tudi pismo Frana Domicelja z Rakeka napisano
26. 5. 1899.
V malem zaboju pošiljam Vam danes piruhov – kolikor sem jih dobil. Ločeno so zloženi in na vsakem listu je zapisano, od kod so. Ako bodo v umetniškem oziru kaj koristile, me bo zanimalo izvedeti in mi pri priliki lahko svoje mnenje sporočite, za kar Vam bom hvaležen.
Grahovske piruhe vdobil sem pri gospč. Krajčevih – in pri gosp. Likarju nadučitelju tam. Mej (med) Grahovskimi jih je nekaj – t.j. 5 rosa in 2 črna, te je vdobil g. Likar v Lipsenju, drugi so iz Grahovega.«
1976 Velike Bloke – Staro se umika novemu
Izobraževanje gasilcev, gradnja domov, nakup in obnavljanje gasilske opreme je stalno delo v vseh gasilskih društvih. Osnovno gašenje požarov se še vedno največkrat opravlja z vodo. Zato so potrebne zaloge vode v potokih, jezerih, vodohramih in ustrezno dimenzionirani vodovodi z nameščenimi hidranti. Danes ne gre brez zmogljivih črpalk in cistern nameščenih na gasilska vozila, pri gašenju v naravi pa se uporabljajo tudi helikopterji in namenska letala. Pred sto leti so bile gasilske brizgalne nameščene na prirejene vprežne vozove z ročnim črpanjem vode, kot jo vidimo na današnji sliki.
Stari trg 1967/68 – 7. razred
Tudi to spominsko fotografijo, kot mnogo drugih, je ob zaključku šolskega leta 1967/68 posnel Jože Žnidaršič. Učenci so se s svojo razredničarko Rozko Berglez postavili pred objektiv kar na stopnicah pred nekdanjim TVD Partizanom.
1896-1900 Notranjska – Brata Jager (5/2)
1896-1900 NOTRANJSKE PISANICE
Med gradivom s slovensko ljudsko umetnostjo izstopa Jagrovo zanimanje za vzorce in različne načine krašenja pirhov. V biografskem gradivu je pet map z njegovimi risbami slovenskih in hrvaških pirhov in ter dve reprodukcij poljskih, čeških, moravskih in ukrajinskih pirhov in ornamentov na pirhih. Večina risb ima datum in kraj izvora, ponekod so pripisane njegove ugotovitve glede pokrajinske tipike vzorcev. Opazno je tudi njegovo sodelovanje z ljudmi, ki so mu pomagali.
V podrobnem pregledu map se pokaže struktura. V prvi mapi z oznako Pirhi slovenski 1896 – 1900 je 24 tabel. Na začetku serije je naslovnica »Čaropis na pisanicah« avtorja Hinka Smrekarja, sledi 23 risb pirhov, 11 jih ima kraj izvora: Lož 2x, Grahovo 3x, Ivanje selo, Rakek 3x in Begunje pri Cerknici.
Druga mapa nosi oznako Pirhi Slovenski z 21 tabel. Med njimi kraj izvora Ivanje selo 3x, Rakek 3x, Begunje pri Cerknici, Zagorje pri Pivki.
V priponki je prikaz vzorcev in načinov krašenja pirhov.
Viri:
- Stare slike 1877 Unec – Brata Jager (3)
- Čaropis na pisanicah (Zbirka pirhov in risb ornamentov s pirhov iz zapuščine Ivana Jagra na SAZU)
- Razstava: Brata Jager. Avtorica: Nataša Oblak Japelj, Muzejsko društvo Vrhnika, 2010.
Kraj: Notranjska
Datum: 1896-1900
Avtor: Ivan Jager
Zbirka: SAZU
Skenirano: 11. 3. 2021
Oblika: skenirana datoteka
1898 Ljubljana – Brata Jager (5/1)
1898 NARODNA KAVARNA
To je peti prispevek o bratih Jager na Starih slikah. Naj napišem še nekaj besed o Ivanu Jagru zbiralcu pirhov in ornamentike.
V njegovi mladosti je nanj močno vplival profesor slovenščine Fran Levec, ki je pri svojih učencih znal vzbuditi zanimanje in ljubezen do slovenstva in slovanstva. Že kot dijak se je Jager navdušil nad idejo panslavizma. Tako je zavzetost za zgodovino, jezikoslovje in predvsem ljudsko umetnost ostalo temeljno izhodišče njegovega delovanja vse do njegove smrti leta 1959.
Cerknica 1981/82 – Valeta ogromne generacije
Pred nami je slika z valete zelo številčne generacije, saj jih je bilo dovolj kar za štiri razrede. Šolo je zaključilo devetindevetdeset učencev. Vendar pa jih na skupinski sliki, kljub velikemu številu, še vedno dvajset manjka. Ob telovadnici se je takole na hitro zbralo “samo” devetinsedemdeset učencev. Zakaj? Verjetno ni bilo točne informacije in so že odšli domov. Ko je bil uradni del popoldanske valete zaključen, sta sledila glasba in ples. Ker so se nekateri tega hitro naveličali, so odprli okna v spodnjem razredu in enostavno ušli ven. Enako kot so nekateri prakticirali že med šolskim letom. Šli so malo po Cerknici in nato domov. Če je konec, je pač konec in tudi kazni niso več aktualne.
1929 Slovenija – Velikonočni običaji
Štiriindvajsetega marca 1929 je Ilustrirani Slovenec v sliki in besedi dvostransko predstavil velikonočne običaje na Slovenskem.
Stare slike 