1951 Begunje – Predvojaške vaje
O predvojaških vajah smo pri Starih slikah že veliko pisali. Kaj posebno novega ne bom povedala. Lastnika fotografije, ki je sliko našel v predalu tastove delavnice, je zanimalo, ob kakšni priliki je fotografija nastala. Večina udeležencev je že pokojnih.
Na sliki je tudi moj brat Jože, ki pa ni bil čisto prepričan, kaj je bil povod za druženje. Večino udeležencev sem prepoznala sama. Ko pa mi je Miloš sliko povečal, sem se zapeljala na Kožljek, na obisk h Kržičevim. Ob živahnem pogovoru s Stano in Slavkom Kržičem starejšim je popoldne minilo kot bi trenil.
Fotografirali so se pred Prosvetnim domom v Begunjah ob koncu predvojaških vaj. Zanimivo je to, da so fantje različnih letnikov, od 1931 do 1933. Vmes je tudi Krajnč ata s Kožljeka, Ludvik Kranjec, ki pa je precej starejši. Kržičev Slavc se je spomnil, da sta jim predavala Franc Debevec – Krajnč France iz Begunj in Ivan Obreza – Špolarjev iz Selščka.
več..Grahovo 1965/66 – 3. razred
Učenci 3. razreda so se v šolskem letu 1965/66 slikali pred svojo šolo v Grahovem. Fasada šole je tukaj še stara in okrušena, skratka potrebuje obnovo. To se je tudi zgodilo, kar smo opazili pri isti generaciji v že objavljenem 4. razredu in šolskem letu 66/67. Razredničarka Danica Tomšič je bila domačinka, ob njej pa je učenka Liljana Cassol, hčerka takratnega ravnatelja na šoli. Ravnateljeva družina je stanovala kar na šoli, v zgornjih prostorih. Kako priročno.
V tem šolskem letu so dobili tudi nove učence. Prišli so iz podružnične šole Gorenje Jezero. To so bili učenci iz vasi Gorenjega Jezera, Otoka in Laz. V hiši, kjer je bila nekoč podružnična šola Gorenje Jezero, je danes znana gostilna Hribljan. Olga se spominja pešačenja v šolo. Iz Martinjaka do Grahovega je bil kar velik podvig, sploh pozimi. Med Martinjakom in Grahovim, v Trsteniku, so bili vedno veliki snežni zameti. Kako je bilo lepo se metati vanje. Čas pa je neusmiljeno tekel in zgodilo se je, da so prišli do šole v Grahovo šele ob 11. uri, kar je pomenilo konec pouka. Pa so se lahko le obrnili in šli veselo proti domu.
1927 Cerknica – Švedsko letalo (9)
Letalo je pristalo na cerkniškem polju. O njem je bilo že mnogo napisanega.
S temi letali smo naredili tako zmedo … Kaže, da so v Cerknici nekdaj letala pristajala bolj pogosto kot zadnje čase na Brniku. To je pristalo po sili razmer 11. marca 1927.
1916 Dutovlje-Kostanjevica — Železnica
Fotografija, ki jo je posnel dr. Rado Primic med prvo svetovno vojno, prikazuje zanimivo vlakovno kompozicijo. Ta vlak je vozil na relaciji med Dutovljami in Kostanjevico na Krasu nekaj časa v prvi svetovni vojni.
Normalnotirno železniško progo za oskrbo severnega dela kraškega bojišča je zgradila avstro-ogrska vojska med avgustom in oktobrom 1915. Dela je opravila 35. cesarska in kraljeva železniška četa s pomočjo več oddelkov vojnih ujetnikov.
1953 Nova vas – Smučarske tekme na Piškovcu
Valvasorjevi raziskovalni vnemi se moramo zahvaliti, da so bile bloške smuči in starosvetni bloški smučarji konec 17.stoletja v Slavi vojvodine Kranjske predstavljeni tedanjemu kulturnemu svetu. Valvasor je najbrž Bločane odkril naključno, ko je hodil podrobneje raziskovat Cerkniško jezero in ga je pot vodila čez Bloke, kjer se je ustavljal pri Turjačanih na Pajkovskem gradu. Ta grad je bil zgrajen v letih pred izidom njegove knjige. Hodil je torej, opazoval in zapisoval, kar je videl po tem pustem, divjem in visokem hribovju, kot je zapisal. Po Valvasorju je bloško smučanje šele leta 1845 v slovenščini ponovno opisal Jožef Bevk – Podgrivarski, bloški kaplan. Dve leti je služboval na Blokah in se dobro seznanil s to ljudsko “napravo”.
1985 Cerknica – Anton Čepin – Čarli
Človek, ki je živel v senci, odmaknjen od visoke politike in vendar je pustil poseben pečat med nami kot “Cerkniška legenda”.
Prišel je baje iz Pomurja konec šestdesetih let in se zaposlil pri peku Gorjupu. Kasneje se je zaposlil na Komunali v Cerknici in tam pustil svoj neizbrisen pečat. Bil je pač naš Čarli, veselega duha in prijaznega značaja, čeprav tega ni vedno kazal.
1967 Rakek – Pekarna
Cerkniška občina je že leta 1965 začela graditi objekt, v katerem bi napekli dovolj kruha za vso občino. Junija leta 1967 so bila dela končana, ni bilo pa še centralnega ogrevanja, niti ni bila končana montaža opreme in ne urejena okolica objekta. 15. decembra 1967 je bila otvoritev Pekarne na Rakeku. Stroški so znašali približno 140 milijonov din, od tega za pekarno 60 milijonov din. Z ostalimi sredstvi si je Trgovsko podjetje Škocjan uredilo skladišča za svoje potrebe. Tam so imeli hladilne komore za sveže in suho meso in tudi prostore za druge artikle, ki so jih posredovali trgovcem po celi občini.
1926 Gorenje Otave – Kovačeva družina skozi čas
Fotografija prikazuje Kovačevo družino okoli leta 1926.
Na sredini stoji gospodar Andrej Zalar – Betačev (1876-1946), z drugo ženo Angelo (1898-1993), ki v naročju drži eno od dveh hčerk iz Andrejevega drugega zakona. Ostali prisotni so zagotovo del širše družine, saj je oče Andrej imel iz prvega zakona še 6 otrok, ki jih pa sedanja generacija ne prepozna, saj so trije sinovi pred in med drugo svetovno vojno pomrli, dve hčerki pa se še pred vojno poročili in odselili.
Cerknica 1977/78 – 8. a razred
Z učiteljico Cvetko Levec, že četrto leto njihovo razredničarko, so se učenci 8. a razreda še zadnjič ponosno postavili pred Bajčkov fotoaparat. Do tukaj je prišlo 28 učencev in od tega kar 16 fantov in le 12 deklet. Tudi razredničarka je bila ponosna na svoj razred, saj so tudi z njeno pomočjo uspešno krmarili skozi štiriletno obdobje. Obdobje, ki so ga zaznamovale težave, skrbi, mladostniška oziroma najstniška nemirnost, prve ljubezni in prva razočaranja, pa tudi lepi in nepozabni trenutki. Tega se takrat žal še niso zavedali. Se pa zavedajo sedaj, po kar nekaj preteklih desetletjih. Ko ugotoviš, da so bila šolska leta pravzaprav najlepša leta v mladosti, kaj hitro ugotoviš, da si že v zrelih letih.
1938 Vrhnika – Tonček in njegova pot
Slika neznanega avtorja, posneta v Starem trgu, prikazuje kakih šest let starega dečka, ki iskrivo gleda v fotoaparat. Vsak čas bo ali pa je že začel hoditi v prvi razred, zdaj pa nosi gobe k Ferlugovim, kjer jih gospa zelo rada je. Njen mož je bil na Kovačevi žagi zastopnik za odkup lesa, stanovala pa sta pri Mlakarjevih in tam je nastala ta fotografija. Fotograf ga je posadil na mizo pred okno, predenj položil zvezek ali knjigo in za ravnotežje dodal kaktus v lončku. Izredno lepa slika, ki se je ne moreš nagledati, je po svoje polna simbolike: zvedav in radoživ otrok, odprto okno prihodnosti, učenje in učenost na trnovi poti čakata bistrega dečka, ki se je ravno zazrl v gledalca … Oblečen ima karirast rieklček in kratke hlače, v ozadju pa se vidi odprta polovica okna in za tisti čas značilna bolj “nobel” okrasna stenska slikarija. Noga, ki binglja pod mizo, razkazuje trden čeveljček z močnim podplatom.
Stare slike 