Grahovo 1972/73 – 7. razred
V 7. razredu so se učenci osnovne šole Grahovo slikali na šolskem igrišču kar pod košarkarskim košem.
1974 Dolenja vas – Zidarja
Obnova fasade nekoč …
Ja, nekoč, ko so si lahko grušte postavili sami, nekoč, ko so zidali lahko sami ali ob pomoči sosedov in prijateljev. Nekoč, ko so si malto mešali ročno in ko še ni bilo vse tako zakomplicirano kot danes. Nekoč je bilo to videti tako, kot vidimo na tej sliki.
1964 Cerknica – Dragarjevi
Družinska idila na domačem vrtu. To so člani družine Lovko, po domače Dragarjevi in Ivankina starša. Slikano med prvomajskimi prazniki leta 1964.
1930 Rakek – Šolski izlet
Kam so šli leta 1930 otroci na izlet, lastnica fotografije ni vedela. Ker pa je ozadje skoraj identično kot na sliki iz leta 1935 pa menim, da je bilo to Cerkniško jezero.
Grahovo 1971/72 – 6. razred
Šesti razred spomladi 1972 ponovno slikan pred vhodom v osnovno šolo 11. maj v Grahovem. Od takrat je preteklo že kar nekaj vode in se marsikaj zgodilo.
1935 Cerkniško jezero – Šolski izlet
Ob koncu pouka so šli učenci rakovške šole na zaključni izlet na Cerkniško jezero. Peš.
1956 Rakek – Družina Poženel
Na sliki so moji sosedje v mlajših letih. Starša sta žal že pokojna. Hči je še vedno enaka, morda ima le kakšno smejalno gubico več, sin je pa tak, kot bi gledala njegovega sina. Neverjetna so pota genetike, ampak identična sta. Ta, na sliki, ima sedaj kakšno kilo več.
Fotografija je nastala neko nedeljo, ko je bil Avgust v služi, pred čuvajnico Kartonažne tovarne. Tam, kjer je baraka, je sedaj polno hiš.
Rakek 1955/56 – 5. razred
Ponovno pred šolsko stavbo, kjer so se slikale še mnoge nadaljnje generacije, vse do tedaj, ko so zgradili novo šolo čez cesto.
1961 Žilce – Odkritje spomenika
Današnji dve sliki sem našla v albumu mojega očeta. Iz zapisanega vidimo, da jih je dobil po sodelovanju na odkritju spomenika pri Svetem Vidu, od predsednika pevskega zbora.
1960 Unec – Pletev strniščnega korenja
Desetletja nazaj smo pod pšenico pogosto posejali tudi korenje, da smo imeli pozimi krmo za prašiče. Ko je bilo žito požeto, smo morali najprej njivo temeljito pograbiti, potem pa je sledilo, vsaj za mene najbolj mukotrpno delo, reševanje mladega, včasih komaj vidnega korenja. Poleg plevela je bilo potrebno, ob največji poletni vročini in soncu čimprej odstraniti tudi vse strnišče. Vročina, vse opraskane in popikane roke, boleča kolena so spremljale to za nas otroke, pa verjetno tudi za starejše, nepriljubljeno kmečko opravilo. Pod kolena smo si dali kakšno cunjo, kos kakšne deke. Da je bila opleta velika njiva, je bilo potrebno kar veliko časa in veliko rok, en sam ne bi prišel nikamor. Potrebna je bila pomoč.
več..
Stare slike 