1956 Rakek – Družina Poženel

Na sliki so moji sosedje v mlajših letih. Starša sta žal že pokojna. Hči je še vedno enaka, morda ima le kakšno smejalno gubico več, sin je pa tak, kot bi gledala njegovega sina. Neverjetna so pota genetike, ampak identična sta. Ta, na sliki, ima sedaj kakšno kilo več.

Fotografija je nastala neko nedeljo, ko je bil Avgust v služi, pred čuvajnico Kartonažne tovarne. Tam, kjer je baraka, je sedaj polno hiš.

Ata Gustl, uradno Avgust, je bil zelo za hece in rad je kakšno našpičil, čeprav tudi nehote kot v naslednjem primeru.

Enkrat nam je iz našega kmetijstva naredil celo zmedo. No, ta sosed pride en dan, pa ne katerikoli, točno 27. aprila je bilo in mraz, da mi je zanohtalo in sneg je naletaval in reče, da gremo krompir sadit. Mama je bila pa v popoldanskem šihtu.

“Verone ni doma, ” je rekel ata.

“Saj ne rabimo Verone. Jaz bom črte naredil s plugom, vidva bosta pometala, jaz bom pa zasul. Boš videl, kako bo Verona srečna.”

Pa ni bila srečna. Je bila jezna. Imela je namreč v kleti krompir napravljen in sortiran po sortah. Mi smo iz kleti znesli gajbe na prikolico, kot je prišlo pod roke. Na njivi smo krompir pometali po jamicah prav tako – kot je naneslo. Sosed je pa zasul. Zeblo me je kot psa, preklela sem krompir in soseda in njegovo kobilo, ker ni hotela ritat. Naslednji dan zjutraj je ata povedal mami, da smo vsadili krompir. Pa ni bila mama vesela, ne. Kar trajna se ji je zravnala. Nismo namreč nič gledali kateri je Cvetnik, pa Igor, pa Bintje, pa Vesna in posadil eno sorto skupaj, potem pa drugo in tako naprej. Smo kar metali, samo da bo prej konec. Kdo pa sploh loči krompir med sabo; krompir je krompir.

Potem je pa mama študirala, kaj naj naredi, da ne bodo vsi sosedje videli, kako ima zmešano krompir vsajen. Najprej je mislila vsega ven skopat pa še enkrat vsadit. Potem je pa krompir ven pogledal in je komaj čakala, da bo cvetel in bo vsaj po cvetju vedela, kje je kateri. Ampak tisto leto smo imeli toliko krompirja in tako debelega, da smo ga ponoči izkopavali, da ne bi sosedje mislili kako smo neumni. Saj veste – neumen kmet ima debel krompir. Tu se je ta rek potrdil.

 Avgust, žena Ana, klicali smo jo Ančka, hči Marta in sin Dušan.

 Pa še Martin zapis.

Kraj: Rakek
Datum: 1965
Avtor: neznan
Zbirka: Marta Mele, roj. Poženel
Skenirano: 3. 5. 2017
Oblika: fotografija