1933 Bezuljak – Tonkovi
Tonkova kmetija je bila ena večjih in uglednih kmetij v Bezuljaku. Tonkov ata France Meden, rojen leta 1879, je šel v Združene države Amerike, da bi si nekaj zaslužil. Tam je zbolel na pljučih, zanj so skrbeli dobri ljudje skoraj eno leto. Ko si je opomogel, je šel delat v rudnik, kopal je premog v kraju La Fayette, Colorado. Tja je prišel za njim tudi brat Alojz Meden, ki je bil 10 let mlajši. Ko je dobil poziv za služenje vojaškega roka, je pobegnil v Ameriko.
Cerknica 1970/71 – 5. b razred
Učenci 5. b razreda so se leta 1971 slikali pred osnovno šolo Notranjskega odreda v Cerknici, s svojo razredničarko Hedo Perovič, ki se je kasneje preselila iz Cerknice v Ljubljano.
1955 Rakek – Otroci s Postojnske ceste
Pred Šemacovo hišo so se slikali otroci iz bližnjih hiš. Za njimi je Gasilska ulica, ki bi jo zlahka imenovali pot, saj je ni več kot za dva bicikla in makadamska je. Promet je bil redek, zato ne čudi, da je trava služila za otroško igrišče.
1935 Unec – Priprava drv za zimo
Ko so se končala jesenska opravila na polju in je bila večina pridelkov v kleteh in shrambah se je začela priprava drv za zimo. Že prej domov pripeljana in posušena drva je bilo treba razrezati na polena za šporget (štedilnik), za kotel v svinjski kuhinji, za peči, če so sploh bile po hiši. Debelejše kose smo dali na kobilo in razrezali na kratko z amerikanko (na sliki), drobnejši les pa smo razrezali s kambarco. Spominjam se kako sva, ko sem prišel jeseni iz šole, s staro mamo ali mamo dan na dan rezala drva s kambarco. Kratek čas je bilo zabavno, počasi pa je postajalo to delo vse bolj mučno. To so bili časi, ko še ni bilo motornih žag, cirkularji pa so bili redki. Tanjše veje pa smo na primerna polena razsekali kar s sekiro. S tem pa delo še ni bilo končano, debelejše kose je bilo treba še razcepiti in vse to spraviti v drvarnico in lepo zložiti v skladovnice. Žage nam je brusil in razpiral (amerikanko) Franc Jernejčič, Špelnik iz Slivic 19.
Grahovo 1970/71 – 5. razred
Tokrat učenci 5. razreda nimajo v ozadju svoje šole, ampak nam slika nudi pogled na hiše v križišču v centru Grahovega.
1935 Rakek – Gostilna “Pr’ mostu”
To je ena izmed zelo redkih slik gostilne »Pr mostu«, če ne edina, katere lastnik je bil Martin Puntar. V njej je večkrat pil tudi Polačev Pepe, o katerem smo že pisali.
Bila je to imenitna gostilna, ob furmanski poti. Nasproti nje je škarpa, ki »gor drži« vrt, pripada pa Tavčarjevi hiši in v njej so še vedno rinke, kamor so privezovali konje. Tam so te še vedno zato, ker so kot meč Eskalibur in jih nihče ne more ven potegniti. Po vojni je bila v tej gostilni nekaj časa mlečna restavracija.
Datum nastanka fotografije ni znan in sem ugibala glede na ostale informacije.
1962 Cerknica – Poroka in VW
Naslov današnjega prispevka bi bil lahko poroka v zrelih letih, ali pa poroka vdovcev, ali pa spomini triletne deklice na poroko svoje stare mame …, vendar sem bila premajhna, da bi mi poroka ostala v spominu. Se pa medlo spominjam vožnje z avtomobilom VW Volkswagen, imenovanim “hrošč.”
1912 Cerknica – Ipavči
Na sliki, v starinskem kartonskem okvirju, je družina Ipavčih, kot se je po domače takrat reklo pri njih.
1937 Jermendol – Fantovske poti
Še ena slika, ki je bila posneta v Jermendolu, se je ohranila, tokrat iz leta 1937 in tudi ta je nastala o “vinkeštah”, ko je bil gostilni Josipa Plosa lcenc. Takrat je bila tam za kelnarco tudi Knausova Vera iz Podcerkeve, ki je pozneje postala Grgorinova mama. Tukaj jo vidimo kot drugo z leve. Pozneje je kelnarila tudi pri Vidmarju v Podcerkvi, stari gostilni, ki večkrat nastopa v delih Matevža Haceta, saj je bil njen najbližji sosed. Drugo kelnarco iz gostilne v Jermendolu pa omenja zvočna priloga tega prispevka, v kateri o svojih sorodnikih pripoveduje Jožica Novak.
več..
1950 Rakek – Očetje in hčere
Trije očetje, tri hčere, eno samo veselje. Pa pravijo, da včasih očetje otrok niso imeli hmerk, ker je bilo to delo »za babe«, oni pa so imeli »muška posla«, karkoli že to pomeni.
Stare slike 