Na fotografiji so od leve proti desni: Julka in France Bravec, v sredini pa mož v klobuku, Ruštov France iz Sanabora nad Vipavo. Obeh mož na desni ne poznamo, tudi fotograf ni znan, pač pa je znan datum in kraj: slika je bila posneta 9. septembra 1983 v Podkraju, le slaba dva meseca manj kot štirideset let po tistem, ko so v tem kraju Nemci ustrelili dvanajst partizanov, med katerimi je bil tudi France Bravec. Dva sta streljanje preživela, eden od njiju je na sliki: France Bravec. Po dolgih dnevih boja s smrtjo se je komaj še živ zatekel v vas Sanabor, kjer so ga sprejeli in negovali Bizjakovi, sosed Ruštov France pa je fantu s prestreljenim vratom in roko ter hudimi zmrzlinami na nogah dneve in tedne oskrboval, čistil in previjal rane. Imel je nekaj znanja o tem, a ne vemo, kje ga je dobil. Ni verjetno, da bi bil izšolan za prvo pomoč in nego, možno pa je, da je znanje in izkušnje pridobil med služenjem vojske – morda je bil sanitejec. Lahko pa da je dobil znanje od koga starejšega v družini. Vse to lahko le nemočno ugibamo. Neizpodbitno dejstvo je, da je Ruštov France med vojno pomembno prispeval k preživetju in okrevanju mladega partizana iz Loža.
1971 Osredek – Štiri generacije
Na sliki so štiri generacije družine Hiti iz Osredka po domače Grubenških. Bolje bi bilo videti moške potomce, saj bi se potem rodbina nadaljevala, tako pa žal počasi izginja. Tudi sama sem del te rodbine, saj je najstarejša na sliki moja stara mama.
1979 Postojna – 4. a v Jami
Zakaj se jaz tega ne spomnim? Sem bila tam, se spomnim. Kaj več pa ne. Skoraj najpomembnejši dogodek v življenju mi je ušel iz spomina.
1945 Dachau – Pred pečjo
Ameriški vojaški fotografi in novinarji so potrebovali posnetke za objave, zato so sestavili ekipo bolje ohranjenih internirancev, ki so se oblekli tako, kot je bila oblečena zadnja posadka, preden so jo Nemci postrelili. V roke so vzeli krematorijske rekvizite in se postavili pred fotografe.
1953 Begunje – Na Žagi
Fotograf je poleg delavcev z Žage, ki sedijo ali stojijo na kladah, zajel v ozadju tudi begunjske njive Krževce in bezovsko gmajno, ki jo omejuje dobro vidna cesta na Kožljek. Desno od ceste pa se začenja pobočje begunjskih Zalak.
1939 Rakek – Destilarna
Nalepke so le za žgane pijače, za sokove je najbrž zmanjkalo sadja. Kdo ve, kje so ognjeno vodo kupovali? Zakaj je podjetje delovalo manj kot leto, je vprašanje. Je bila vzrok vojna, pomanjkanje sadja za kuho žganja ali kaj drugega, nikoli ne bomo izvedeli.
Fotografija je nekje sredi šestdesetih letih prejšnjega stoletja nastala v vasi Sanabor blizu Cola nad Vipavo, na Bizjakovi domačiji, ki nosi številko 16. Na sliki so Bizjakovi in France Bravec iz Loža z ženo ter njegovo sestrično Slavko. Z njimi je bil tudi Slavkin mož Drago, ki je bil v vlogi fotografa. Bizjakovi so tistega dne dobili obisk iz Loža. S prišleki niso v sorodu, a povezujejo jih dogodki, ki so iz njih naredili veliko več kot sorodnike.
Na sliki so od leve: Julka in Franc Bravec, med njima zadaj Francetova sestrična Slavka, nato Bizjakova mama Angela, njen vnuk in mož ter vnukinja.
1953 Cerknica – Jernej Lovko (Dragarjev Nejc)
1970 Rakov Škocjan – Novi projekti
Slovenski jamarji so leta 1965 izbrali Rakov Škocjan za prireditev Mednarodnega speleološkega kongresa. Podjetje Škocjan, ki je tedaj upravljalo Hotel v Škocjanu, je za goste organiziralo samopostrežbo hrane v naravi pred Hotelom. Izbor hrane in kosilo je, s pomočjo štirih kuharjev, pripravil priznani kuharski mojster, pokojni Ivan Ivačič. Takšnega načina odlične postrežbe v naravi speleologi še niso doživeli.
1979 Postojna – Maturantski ples
Ne iščite me na tej sliki, ker me ni. So me pozabili poklicat. Očitno sem bila nepomembna sošolka. Poleg razredničarke Aste Sila, je na sliki tudi profesor Franc Komovec.
Stare slike 