1940 Velike Bloke – Malizjev Lojz s kolesom
Lojze Škrabec – Malizijev Lojz je bil dolga leta zaradi svojega dela v bloški zadrugi kar nekakšen vaški simbol. Leta 1921 rojeni Lojz je bil najmlajši od osmih otrok pri Malizjevih v Velikih Blokah. Ob njegovi sliki, ki je nastala malo pred drugo svetovno vojno in kaže ponosnega fanta s kolesom, sem pomislil, kako hitro smo ljudje presedlali na kolesa – najprej na dva in nato na štiri, da danes skoraj ne znamo več hoditi peš ali bog ne daj zajezditi konja.
1955 Dolenja vas – Pred trgovino
Slika iz leta 1955 je nastala ob glavni cesti skozi Dolenjo vas, natančneje pred Klammerjevo hišo. V tej hiši je bila sprva Klammerjeva trgovina in gostilna, kot pa vidimo iz napisa na hiši, je takrat s trgovino že upravljala Kmetijska zadruga iz Cerknice. Trgovina že dolga leta ne obratuje več.
1939 Markovec, Beli malen – Pred Okoliševo hišo
Pred Okoliševo hišo v Belem malnu so se slikali, ko sta Rezka in Angela, Peruškovi iz Viševka, obiskali sestro Franjo, ki se je takrat že deset let pisala Petrič … Z njima je prišel sovaščan iz Viševka, Janez Žnidaršič, Žurgov. Za slikanje so se postavili še Franjin mož in hčerka Danica ter sosedova dojenčica, ki sedi v Franjinem naročju. Hči Danica s torbico v roki stoji v sredini pri gartrouži in lilijah. Njeni teti, v tistem času obe še dekleti, stojita ob desnem robu slike, med njima Žurgov Janez, njun svak in hišni gospodar Matija Petrič pa je na levi; žena Franja edina sedi in drži v naročju Marijo Petrič, Belmalensko.
1954 Podskrajnik – Motoristi
Slika je nastala v popoldanskem času 25. februarja 1954, v Podskrajniku. Snega ni bilo, zato so fantje izkoristili lep sončen dan in se s svojimi jeklenimi konjički podali na vožnjo. Med njimi je tudi Jože Žnidaršič – Bajček, cerkniški fotograf, zato ni vprašanje kdo je slikal. Na desni strani je Mačkova Branislava hiša (pisali so se Šparemblek)1, čisto na koncu levo pa je Svetova hiša. V času nastanka fotografije je bila cesta skozi Podskrajnik še makadamska.
1928 Viševek – Cesto delajo
Bilo je leta 1928, ko so gradili novo cesto skozi Viševek do tistega dela Markovca, ki se mu reče Beli malen in Trzne. Tak dogodek je bil dovolj pomemben, da ga je ovekovečil tudi neznani fotograf, ki se je postavil vrh grička nasproti Bizarjeve hiše. Ta se zato na sliki najlepše vidi z lesenimi dvokrilnimi vrati in štemom na pročelju vred. Je bila v njej gostilna ali trgovina? Za Bizarjevo hišo s priimkom Žnidaršič stoji Pirča, kjer so se pisali Perušek, sledi pa Mihelčičeva, po domače Spodnja Pirča, nato Kordiševa (Kočevar), ki se komajda vidi in nazadnje Matjonova (Drobnič). Enaka slika kot jo hrani Darja Dujmenovič, je objavljena tudi v knjigi Janeza Kebeta Loška dolina z Babnim Poljem, iz leta 1996, kjer izvemo tudi več o dogodkih, ki so spremljali gradnjo ceste Viševek – Markovec.
Dela so se začela na klancu v Belem malnu, tu pa gledamo vrh klanca v Viševku – je to morda zaključni odsek gradnje ali pa so – kar je verjetneje – hkrati odprli več delovišč in z izkopanim kamnom nasipali poplavne nižine na trasi ceste? Pogoste poplave so bile namreč največji problem prejšnje poti iz Viševka v Markovec.
1938 Kumanovo – Uspešni financarji
Po drevescu na sliki, ki še ni olistano, je sklepati, da so se financarji Vardarske banovine, oddelka v Kumanovu, zbrali pred fotografom pozimi ali zgodaj spomladi leta 1938. Dobesedno pod njimi, saj nekateri sedijo na njih, so nabrekli zavoji posušenih listov tobaka. Šlo je za veliko količino zaseženega tobaka, kar je bil za ta oddelek tedaj gotovo velik uspeh. Kraljevina Jugoslavija je ves čas svojega obstoja vzdrževala monopol med drugim tudi nad tobakom, kar je pomenilo, da so ga pridelovalci lahko prodali le njej, seveda po ceni, ki jo je ona določila. Ta cena pa je bila mnogo nižja od one, ki jo je priznaval prosti trg. Razumljivo, da so makedonski pridelovalci tobaka stalno iskali poti za prodajo na črno, financarji pa se trudili, da to preprečijo. Zaseženi tobak je šel državi, ki ga je potem prodala kateri od tobačnih tovarn, prodajalce so pa še oglobili.
1928 Markovec, Beli malen – Izkop za cesto
Pri Okoliševi hiši v Belem malnu so tiste dni delavci začeli izkopavati in ravnati teren za cesto, ki bo šla tam mimo iz Viševka in naprej proti Staremu trgu. Delo se je po pisnih navedbah začelo v klancu pri Belem malnu, torej je na sliki najverjetneje začetek teh del, saj Okoliševa hiša stoji prav na tem klancu. Ne vemo, kdo vse je na sliki in kdo jo je napravil, o času pa lahko sklepamo takole: Matija Petrič, Okolišev iz Vrhnike, je hišo v Belem malnu postavil leta 1925, cesto iz Viševka v Markovec pa so delali tistega leta, ko se je Matija poročil, to je leta 1928 – in prav to potrjuje tudi pisni podatek v knjigi Loška dolina z Babnim Poljem Janeza Kebeta … Mlado drevje na Okoliševem vrtu sliki ni več olistano, saj so dela začeli jeseni.
Snegulka Detoni
Snegulka Detoni je bila priznana fizičarka in znanstvenica, rojena v Begunjah pri Cerknici. S fotografijami smo sodelovali pri pripravi ppt prezentacije, ki je bila predstavljena 12. 4. 2016 na slovesnosti v njen spomin na Fakulteti za fiziko Ljubljani.
Avtorica prezentacije je prof. Maja Remškar, Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana.
1939 Markovec – Okolišev Matija s hčerko
Slika je nastala neke nedelje okoli leta 1939, ko sta šla Matija Petrič, Okolišev iz Markovca in njegova starejša hči Danica, rojena leta 1929 dol po Starem trgu, najverjetneje od maše. Spotoma sta se ustavila še pri mesarju in kupila pol kile mesa za juho, ki ga oče drži v roki. Mesnica je bila takrat v zadnjem delu Kovačeve hiše, pred katero ju je ujel fotograf. Tam je še do nedavnega rasla košata lipa, ki se vidi na zgornjem robu slike. Za njima na levi je Krajčeva hiša, v kateri je še v 70. tih letih živela gospa, ki smo jo klicali Poštarica, njene hiše pa že dolgo ni več. Pač pa še stoji Razdrihova v sredini slike zadaj, kjer je bila nekoč trafika, zdaj pa je prenovljena in ima druge lastnike. Med hišami vodi pot navzgor k farni cerkvi sv. Jurija in naprej na Mandrge. To je najbrž najstarejši poseljeni del Starega trga. Za Kovačevo hišo so nedavno, ko so porušili deloma zidani Kovačev skedenj, kjer je pred letom 1967 nekaj časa deloval eden od obratov Kovinoplastike, našli ostanke gradnje iz 15. stol
1920 Ljubljana – Spolna vzgoja
nem
Knjigo je napisal Čeh Zdeněk Záhoř (1881 – 1931). Bil je učitelj, pisatelj, dramatik in zdravnik, navdušen za zdravo vzgojo mladine, zato ne preseneča, če veliko njegovih del govori prav o spolni vzgoji. S tega področja sta najbolj znani njegovi publikaciji „Spol – ljubezen materinstvo. Za dekliški naraščaj od 14 let“ in „Spol – ljubezen očetovstvo. Za fantovski naraščaj od 15 let“. Obe sta izšli leta 1918. Bil je tudi urednik poglavja o spolni vzgoji v reviji National Liberation. Njegova vnukinja je bila Božena Nemcova.Njegova žena Marie Záhořová-Němcová je bila vnukinja pisateljice Božene Němcove.1
V Sloveniji je knjiga izšla leta 1920 pri založbi Umetniška propaganda, ki jo je leta 1915 ustanovil prav tako Čeh Hugo Uhliř (1881–1965) in jo vodil do leta 1946. Vseskozi pa mu je ob strani stal Joža Glonar.
Stare slike 