1953 Begunje – Otroci z Justi Rode
Šolska fotografija, posneta na običajnem mestu pod kostanji, s K’znarjevo, Viklečo, deloma Tomažičevo in Jankotovo hišo v ozadju. Zadaj vidimo begunjske Zalake.
Tudi na tej fotografiji so učenci različnih starosti, nekateri so letnik 1941 (npr. Tone Katern), drugi pa letnik 1943 (npr. Francka Debevec). Vsi so skromno oblečeni. Deklice imajo kratke bele nogavičke in nizke čevlje. Nekaj učencev je bosih. Ivanka Debevec – Gornja Kotova iz Bezuljaka, ki mi je pomagala prepoznati nekatere učence, se dobro spomni lepe obleke Ancne Ive – rdečkasta križasta z obrobo iz temno rdečega žameta. Nekaj deklet ima lase spletene v kite, mlajše pa imajo lase spete s svilenimi mašnami.
1957 Begunje – Na žago
Učenci so slikani nekje na begunjskih njivah, na poti proti Žagi (sedaj Jeramix). Zadaj na desni vidimo obris Gospodovke in bezovske Rebri.
Ob kakšni priložnosti je nastala fotografija ne vesta ne Francka Debevec ne Ivanka Debevec, čeprav sta obe na sliki. Večina jih je dobre volje, kot so učenci vedno, da le ni pouka.
1901 Rakov Škocjan – Dolina v verzih
Naj spregovori še rakovški pesnik Janez Rebec. Pesem je iz njegove zbirke z naslovom Brašno resnice, ki je izšla leta 2003 v samozaložbi. To je bila njegova druga zbirka pesmi.
1962 Podlož – Deklica na vasi
Deklica drži v roki polnjeno danko v “špriklah” in “modl” za štruce peči. Sliko s takim pripisom je posnela poleti 1962 etnologinja Fanči Šarf, hranijo pa jo v Slovenskem etnografskem muzeju.
1961 Cerknica – Novo leto
Prvi novoletni dan je bil pri nas do nedavnega zelo upoštevan. Veljalo je prepričanje, da kdor je na novega leta dan zgodaj vstal, bo zgodaj vstajal vse leto (Na novega leta dan vedno dolgo spim, pa moram vse leto vstajati sredi noči, tako da to ne bo držalo.); če je imel kdo na ta dan še neporavnan dolg, pa se ga ne bo znebil vse leto. V naših krajih so si največkrat voščili takole: “Bog daj dobro in srečno novo leto, da bi ga dočakali v manj grehih in večji gnadi.” Odgovor je moral biti: “Bog daj!” Novo leto so nekdaj voščili tudi koledniki s svojimi pesmicami – kolednicami. V januarju pa je bil pomemben še večer pred praznikom svetih treh kraljev. Nanje je vezan drobec iz ljudske astronomije: o treh kraljih se dan toliko podaljša, kolikor petelin zazeva ali kolikor petelin poskoči.
1929 Rakek – Cigarete
Bile so cigarete …
Industrijska proizvodnja v Kraljevini Jugoslaviji se je začela v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat so nastali Karađorđe, Šumadija, Kosovo, Strumica, Hercegovina, Dvorske in so bile pakirane po 20 ali 100 komadov pa se je dalo kupiti tudi po eno ali dve, saj so bile drage.
1910 Rakov Škocjan – Sveti Kancian
Prvi zaselek Rakeka naj bi bil, po zapisih iz 14. stoletja, v Rakovem Škocjanu.
Rakov Škocjan je verjetno naseljeval že pračlovek, saj so tam našli ostanke orodij iz paleolitika. Prav tako so našli ostanke iz železne dobe (lončevina) okrog cerkvice sv. Kancijana. Obrambni nasip na zahodni strani cerkve pa daje slutiti, da je bila tu ilirska naselbina (9. do 5. stoletje pred našim štetjem).
V bližini Rakovega Škocjana je potekala pomembna in stara prometna povezava med notranjostjo in obmorskimi kraji. Skozi Rakov Škocjan pa je potekala starodavna romarska pot na Planinsko goro.
1962 Podlož – Dajtrhov zapravljivček
“Bagrle”, v rabi pred cca. 30 leti, Strle Franc, Podlož 6 – tak je zapis ob sliki iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki jo je poleti 1962 posnela Fanči Šarf.
E, pa se je izkazalo, da voziček na sliki ni bagrle, če je beseda še tako zanimiva in se mi je zdelo, da se sijajno ujema z vozilom na sliki, ki je v resnici navaden zapravljivček, kajti bagrle je čisto nekaj drugega. Bagrle je – vsaj v Podložu – namreč prva prema voza, na kateri je bila pritrjena baču ali bača, v kateri so vozili vodo iz studencev. Pri Sv. Vidu so taki napravi rekli voznica, čeprav (še) ne vem ali se beseda nanaša na posodo ali na vozilo ali oboje skupaj. “Grem v gozd vlačit, bom kar bagrle napregel!” so rekli v Podložu.
1938 Rakek – Katarina Milavec
Na sliki je moja prababica Katarina Gantar, poročena Milavec z obveznim pokrivalom tedanjih žensk – ruto. Na obrazu ji je videti, da ji v življenju ni bilo z rožicami postlano. Kmalu ji je umrl mož in ostala je sama s štirimi fanti in hčerko. Prebijala se je skozi življenje, kot je vedela in znala. To je na njej pustilo posledice in njeni potomci so pravili, da je bila žleht –táko je bilo tudi življenje do nje.
1927 Rakek – Lovrenc Milavec
Moj pradedek Lovrenc Milavec se je slikal za službeno izkaznico eno leto pred smrtjo. Izkaznica je veljala kot karta za vožnjo z vlakom. Oblečen je v svojo edino najboljšo obleko. Tiste časa so imeli ljudje praviloma eno boljšo obleko. Vse obleke pa so ponosili “do konca”, vsakdanje velikokrat še pokrpali ali iz ostankov naredili kaj za otroke. Novih oblek niso kupovali dnevno, kot je to v navadi danes.
Stare slike 