1850 Rakek – Potek proge po katastrskih občinah
Izsek iz katastrskega načrta, v katerega je vrisana trasa železnice. Gradnja proge se še ni začela. Pred gradnjo proge je železnica odkupila potrebno zemljišče in seveda uredila lastništvo. V tem načrtu to zemljišče še ni označeno. Načrt je verjetno nastal po letu 1849, ko je bila izbrana Kraška varianta trase Južne železnice. Prvi vlak je po tej progi peljal 1856 od Ljubljane do Postojne.
Stareslike v knjižnici Maričke Žnidaršič, Stari trg
Foto: Mario Žnidaršič
V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica, enota Maričke Žnidaršič v Starem trgu, so prispevke s strani Stareslike natisnili na papir in vložili v tri modre fascikle. Zbrani so prispevki o Loški dolini, ki so bili objavljeno na strani Stareslike. Prispevki so pregledno urejeni po vaseh.
Tako lahko do objavljenega gradiva zdaj pridejo tudi drugi zainteresirani, predvsem domačini, ki ne uporabljajo računalnika in prav tem so objavljeni prispevki gotovo najbolj zanimivi. Knjižničarka je obljubila, da bo prispevke tiskala tudi vnaprej, tako kot to počnejo v Cerknici že kar nekaj časa.
1971 Postojna – Prestavljanje proge
Danes je razdalja med tirnicama v večini Evrope 1435 mm. To je standardna širina, ki je bila določena v Angliji, ko so gradili prvo linijsko železnico med Liverpoolom in Manchestrom. Enake mere imajo ameriške železnice, saj so jih gradili Angleži ob pomoči tudi slovenskih izseljencev.
1904 Dunaj – Avstro-ogrsko hribovje in vodotoki
Še ena stran iz slavnega Kozennovega atlasa (https://stareslike.cerknica.org/2013/06/23/1904-zemljevid-avstro-ogrske-dezele/). Na njej so vrisana gorovja in vodotoki za časa avstro-ogrske države. No, ja, saj so sedaj še ravno tam, le pripadajo drugim državam.
1957 Planina – Simboli sreče
Slovenci poznamo kar tiri božiče oziroma tri praznike tega imena. Praznik Kristusovega rojstva, 25. december, je božič; drugi je novo leto; 6. januarja je praznik Kristusovega razglašenja – sveti trije kralji. Božič in Novo leto nista bila vedno na sedanji datum. Vzhodna cerkev je prvotno slavila 6. januar kot praznik Gospodovega razglašenja, rimska cerkev pa se je dokončno sporazumela za noč s 24. na 25. december. Ta dan se je ujemal s poganskim praznikom rojstva nepremagljivega sonca, ki so ga enako praznovali kristjani in pogani. Dan zimskega sončnega obrata, 25. december, je bil tudi rojstni dan Mitre, ki je imel sonce za najvišje božanstvo. Na slovenskem pa je ostal božič praznik cerkve in družine, s kopico obredij, šeg in verovanj. Koledniki, božično drevesce, jaslice, polnočnica, potica, pirhi – ne, ne, to pride kasneje. Pa tudi Božiček ni naš.
1908 Velike Bloke – Razglednica iz New Yorka
Janez Mulc, gospodar pri Korenovih v Velikih Blokah, je leta 1908 iz Amerike prejel pozdrave od sorodnika svoje žene Marije. Marija je bila doma iz Sajevca v Ribniški dolini. Z Janezom, ki je bil rojen v Žerovnici, se je Marija poročila ob enem od njegovih povratkov iz Amerike. V Velikih Blokah sta od Primožancevih iz Nemške vasi kupila hišo ob bloškem mostu in tu odprla obrt žganjekuhe – žganjarno. Imela sta sedem otrok, domačijo je prevzel sin Janez. Nekaj otrok je odšlo v Ameriko in tam so ostali.
Janez je bil podjeten gospodar. Ob žganjekuhi v Velikih Blokah je s partnerjem v Trstu odprl tudi steklarno, v kateri so izdelovali steklenice. Žal ga je prva svetovna vojna, nove meje in nato fašistična oblast v Italiji spravila ob vse njegovo tržaško imetje.
1960 Velike Bloke – Dedek Mraz in Rdeča kapica
Čarobni december, Božično novoletni čas, čas treh dobrih mož, čas zaobljub, obdarovanja in upanja. Vse te izraze pa še mnogo drugih so si izmislili ljudje za december in tja do Treh kraljev. Z vse bolj poudarjenim potrošništvom pa je to zlasti čas norih nakupov potrebnih in nepotrebnih reči ter obremenjevanja želodcev in mehurjev. Še ne tako dolgo nazaj pa je bilo zelo drugače.
1961 Rakek – Gasilska črpalka
Ob ustanovitvi, leta 1922, je imelo gasilsko društvo Rakek dve ročni brizgalni, od teh je bila ena lesena.
Po vojni so kupili novo motorno brizgalno Rosenbauer, leta 1948 pa je Okrajna gasilska zveza v Postojni darovala motorno brizgalno.
Leta 1952 je društvo dobilo motorno brizgalno v vrednosti 245.000 din, ki pa ni bila nova, ampak so jo prejeli od Prostovoljnega gasilskega društva Lož.
1960 Velike Bloke – Balinarji pri Lipetu
Notranjski možje se v letih po 1. pa tudi po 2. svetovni vojni niso bog ve kako ukvarjali s športom. Mladina že, za nekoliko starejše pa se ni spodobilo poditi se za žogo, se pretezati po telovadnem orodju ali brez potrebe smučati.
Vse drugače je bilo z balinanjem. To je bil moški šport in zabava lepih nedeljskih in prazničnih popoldnevov in ni je bilo gostilne, ki je kaj dala nase, da ne bi imela balinplaca. V Velikih Blokah so bili po drugi vojni kar štirje – dva lepa ob Domu JLA, eden pri gostilni Miklavčič in eden pri Lipetovi gostilni. Balinali so Bločani pa tudi oficirji JLA, saj je bilo v letih takoj po vojni med njimi veliko Slovencev, ki jim balinanje ni bilo tuje.
1973 Zadnji kraj – Reševanje v Kotlu (2)
V Zadnjem kraju jezero usiha nazadnje. Tam je član uredniškega odbora Brestovega obzornika, Štefan Bogovčič posnel to fotografijo. Več njegovih fotografij je verjetno tudi v arhivu Ribiške družine Cerknica.
Stare slike 