1966 Rakek – NK Rakek
Nogometaši Rakeka so že sredi januarja začeli s pripravami za novo nogometno sezono. Največ so vadili v telovadnici. Ko pa je toplo pomladno sonce stopilo snežno odejo, so se preselili na domače igrišče.
1975 Cerknica – Zadnji Brestov pav
Fotografijo je posnel Štefan Bogovčič leta 1975 nekje okrog upravne stavbe Bresta v Cerknici. Prikazuje najlepšo ptico iz družine poljskih kur. To je fotografija zadnjega pava na Brestu.
1973 Rakek – Štab teritorialne obrambe
Na sliki so člani štaba Teritorialne obrambe na Rakeku. Od leve proti desni stojijo:
- Volbenk Demšar,
- Mihov Andrej iz Ivanjega sela,
- Edo Prešeren,
- Franc Ileršič,
- Rajk.
1985 Cerknica – Vol pred Rakovcem
Štefan Bogovčič je imel okrog vratu vedno pripravljen fotoaparat. Tako se je sprehajal po Cerknici in nam, ko gledamo njegove fotografije, ponovno omogočil, da vidimo že davno pozabljene prizore.
Štefan se je postavil na pločnik Gorjupove hiše in posnel Janeza Urbasa, po domače Kramarjevga Janeza z Male gase, ko gre z volom, zapreženim v voz proti domu. Janezov dom je na Mali gasi, nedaleč od kraja nastanka te fotografije.
V ozadju je Rakovcova hiša, ki je bila pred leti podrta. Na njenem mestu stoji zdaj lepa nova hiša, ki sta jo zgradila Drago Mazij in njegova žena Valči.
Zadaj se vzpenja Slivnica. Zdaj po več kot tridesetih letih se lepo vidi, koliko so zrastli borovci, saj so bili leta 1985 precej manjši. Tudi nismo ugotovili, čigav je imv kombi.
1947 Logatec – Kmetijska šola
Čudno je, da je toliko deklet in nekaj fantov obiskovalo Kmetijsko šolo v Logatcu, pa o njej nikjer nikakršne literature. Nekaj je zapisanega o šolskem vrtu v Dolenjem Logatcu, ki je bil osnovan že davnega leta 1884, takoj naslednje leto po otvoritvi nove osnovne šole, njegov pobudnik pa je bil Vojteh Ravnikar Ribnikar1. Udeležil se je kmetijskega tečaja v Slapu pri Vipavi, vse z namenom, da bi pridobil potrebno znanje za poučevanje otrok o kmetijstvu in sadjarstvu.
1962 Markovec – Mlinsko kolo v Belem malnu
Del mlina “Bel maln”, Slavko Petrič, Markovec 28 piše na fotografiji iz Slovenskega etnološkega muzeja, ki jo je leta 1962 posnela Fanči Šarf. Posnetek je narejen z mostu pred mlinom, čigava je hiša v ozadju pred pobočjem Racne gore pa nisem še ugotovila.
1933 Jeršanovo – Žetev
Župnija Sv. Trojica na Blokah zajema 20 vasi in zaselkov, kjer danes živi okoli 250 prebivalcev. Največ, nekaj čez 1000 ljudi, je imela Trojiška fara okoli leta 1900. Ena od Trojiških vasi je Jeršanovo. Štiri hiše so bile od nekdaj tam: Mihovi, Stričevi, Rotovi in Tagorenji. V zadnjem času so domačini napravili tudi dve novi hiši tako, da jih je danes šest.
Dekleta na Jeršanovem so bila v prvi polovici prejšnjega stoletja, tako kot drugje, rada pred fotografom. Zanimivo je, da so si za slikanje izbrale njivo zrelega žita in pokazale, kako jim gre od rok eno najvažnejših kmečkih opravil – žetev.
1971 Rakek – NK Rakek vs. Olimpija
Slika je nastala teden dni po pomembni tekmi med Rakekom in Olimpijo.
1913 Markovec – Dva fanta
Na sliki sta vrstnika: na levi Janez Janežič – Renkoč iz Markovca in desno Matija Petrič – Okolišev, rojen leta 1894, z Vrhnike. Slika je nastala pred prvo svetovno vojno, ko sta bila oba še samska. Kdo je napravil sliko in kje, žal ne moremo ugotoviti, tudi ne ob kakšni priložnosti sta se fotografirala. Fotograf ju je posedel v travo pred gosto grmovje, ki (še) ni ozelenelo.
Oba pa sta prav kmalu postala avstro-ogrska vojaka v prvi svetovni vojni, prav tako kot Matevž Mlakar s Knežje Njive – Lohnetov oče.
Lohnetov oče so pripovedovali, da so na štelungo ob začetku vojne najprej vpoklicali fante rojene leta 1894 kot prvo rezervo. Matija Petrič na sliki desno, je že bil eden izmed njih, prav tako pa najbrž tudi Janez Janežič in Matevž Mlakar.
1966 Begunje – Stari pevci z Menišije
Kdo so možakarji na sliki in kje so fotografirani, verjetno mladi rod Meniševcev ne bi vedel. Pevce sem prepoznala, kraja fotografije pa ne. Ko sem sliko pokazala Ivanu Intiharju – Zimcu iz Begunj, je izstrelil kot iz topa: “Fotografirani so pred hišo gospe Snegulke De Toni, na Zavrtih v Begunjah pri Cerknici. Še sedaj se spomnim, kako natančno smo na Žagi obrezovali smrekove hlode za to brunarico”.
