Skip to content

1850 Rakek – Potek proge po katastrskih občinah

19. 12. 2015

a2Izsek iz katastrskega načrta, v katerega je vrisana trasa železnice. Gradnja proge se še ni začela. Pred gradnjo proge je železnica odkupila potrebno zemljišče in seveda uredila lastništvo. V tem načrtu to zemljišče še ni označeno. Načrt je verjetno nastal po letu 1849, ko je bila izbrana Kraška varianta trase Južne železnice. Prvi vlak je po tej progi peljal 1856 od Ljubljane do Postojne.

a1Tudi to je izsek iz načrta, ki kaže isti del zemljišča. Na njem je označena proga, prav tako pa vsi spremljajoči objekti. Dobro je viden podvoz pod železnico, kjer je še danes ena od glavnih cestnih prometnic.

Prav tako je vrisana meja zemljišča, ki je bilo last železnice. Mejniki so označeni in oštevilčeni 77, 78, 79, 79/1, prestavljeni 80…)

Datum nastanka tega zemljevida ni znan. Verjetno je nastal po 1871, po uvedbi metrskega sistema v Avstro-Ogrski. Je v merilu 1:2880. Na njem so označili več naknadnih sprememb, npr. prestavitev mejnika št. 80. Zadnja sprememba, ki sem jo zasledil, je doris meje s Kraljevino Italijo.

Pri katastrskih načrtih je malo težav povzročalo merilo v razmerju 1 : 2880. Do leta 1871, to je do uvedbe metrskega sistema v Avstro-Ogrski, je bilo v katastrskih načrtih uporabljeno merilo 1″= 40o; en palec na načrtu je ustrezal 40 sežnjem v naravi. Za zazidalne komplekse (mesta, trgi) je bilo predpisano manjše merilo 1″ = 20o (dvakratno merilo) ali celo merilo 1″ = 10o (štirikratno merilo). Ko je bil leta 1871 uveden metrski merski sistem, ni bilo več dopustno merjenje dolžin v sežnjih, čevljih, palcih itd., zaradi tega so morali to merilo preračunavati oziroma izraziti v danes običajni obliki razmerja. Ker je 40o (sežnjev) = 2880″ (palcev, col), je redukcijsko število za staro avstrijsko katastrsko merilo 2880. Glede na to pišemo danes avstrijsko katastrsko merilo v obliki 1:2880 (osnovno merilo) oziroma 1:1440 (dvakratno merilo).

Od leta 1929 dalje pa se je v Jugoslaviji pričelo uporabljati pomanjšano merilo 1:1000 oziroma 1:500.

Parcela je osnovna enota zemljiškega katastra. Ima svojo parcelno številko in je vrisana v katastrskih mapah ter vpisana v zemljiški knjigi. Ona služi po odmeritvi, uvrstitvi v kulturno vrsto in ocenitvi kot osnova za pravično obdavčenje. Od sosednjih parcel je ločena s črto, to je zemljiško ali parcelno mejo. Ta je v naravi več ali manj vidna, posebno če se stikajo ob mejah površine raznolikih kultur, na primer stavbišče in cesta, njiva in travnik, gozd in pašnik. Važnejše kot zemljiške ali parcelne meje pa so posestne meje. Posestna meja je ona črta, ki loči zemljiško posest enega posestnika od zemljišča, ki je last njegovega soseda – mejaša. Seveda se krije ta posestna meja vedno s parcelno mejo. Zato morajo biti take parcelne meje, ki so obenem posestne meje, zaznamovane s trajnimi vidnimi mejniki. Za mejnike se uporabljajo betonski stebrički dolgi 60 centimetrov in s presekom 12 x 12 centimetrov ali lomljeno kamenje podobnih dimenzij (lahko tudi obstoječe drevje, naravne skale z vklesanim križcem).

Mejniki se postavljajo na vseh prelomnih točkah mejne črte, tako da se vidi z enega mejnika na drugega. Razdalja med njimi naj ne presega 200 metrov.

Razne železniške uprave so za zamejničenje svojih posesti oblikovale svojo obliko mejnih kamnov z oznako lastništva in številko kamna.

Mejniki državnih železnic so imeli dimenzije 15 x 20 x 65; v zemlji je bilo 40 centimetrov kamna, nad zemljo pa 25 centimetrov. Kratice za lastništvo so:

 

U. K. B.       Dolenjske železnice (Unterkrainerbahnen)

S. Ž.            Slovenske železnice

JŽ                Jugoslovanske železnice

JDŽ             Jugoslovanske državne železnice

St. B            Avstrijske državne železnice (Staatsbahnen)

 

Številčenje mejnikov se začne z mejnikom, stoječim na levi strani proge v smeri kilometraže na meji katastrske občine s številko 1 ter poteka dalje, vedno na isti strani proge, do meje naslednje katastrske občine, kjer preskoči na desno stran proge in se potem na tej strani vrne k meji na začetku katastrske občine.

Na mejah katastrskih občin stojita po dva mejnika, ki imata vsak svojo številko, odgovarjajočo katastrski občini, v kateri se nahajata; ali pa stoji na katastrski meji samo en mejnik, na katerem je številka za predhodno katastrsko občino vklesana kot števec, za naslednjo pa kot imenovalec ulomka.

Pa tudi v poteku mejne črte se nahajajo večkrat mejniki, ki imajo vklesane ulomke, na primer 14/1, 14/2, 14/3, 15/1 itd. To številčenje pomeni, da je železnica tam pozneje dokupila zemljišče ob meji med mejniki št. 14 in 15.

Prispevek je napisal: Karel Rustja.

Kraj: Rakek
Datum: neznan
Avtor: neznan
Zbirka: Karel Rustja
Skenirano: 18. 12. 2015
Oblika: 2 načrta

Advertisements

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: