1904 Dunaj – Avstro-ogrsko hribovje in vodotoki
Še ena stran iz slavnega Kozennovega atlasa (https://stareslike.cerknica.org/2013/06/23/1904-zemljevid-avstro-ogrske-dezele/). Na njej so vrisana gorovja in vodotoki za časa avstro-ogrske države. No, ja, saj so sedaj še ravno tam, le pripadajo drugim državam.
1957 Planina – Simboli sreče
Slovenci poznamo kar tiri božiče oziroma tri praznike tega imena. Praznik Kristusovega rojstva, 25. december, je božič; drugi je novo leto; 6. januarja je praznik Kristusovega razglašenja – sveti trije kralji. Božič in Novo leto nista bila vedno na sedanji datum. Vzhodna cerkev je prvotno slavila 6. januar kot praznik Gospodovega razglašenja, rimska cerkev pa se je dokončno sporazumela za noč s 24. na 25. december. Ta dan se je ujemal s poganskim praznikom rojstva nepremagljivega sonca, ki so ga enako praznovali kristjani in pogani. Dan zimskega sončnega obrata, 25. december, je bil tudi rojstni dan Mitre, ki je imel sonce za najvišje božanstvo. Na slovenskem pa je ostal božič praznik cerkve in družine, s kopico obredij, šeg in verovanj. Koledniki, božično drevesce, jaslice, polnočnica, potica, pirhi – ne, ne, to pride kasneje. Pa tudi Božiček ni naš.
1908 Velike Bloke – Razglednica iz New Yorka
Janez Mulc, gospodar pri Korenovih v Velikih Blokah, je leta 1908 iz Amerike prejel pozdrave od sorodnika svoje žene Marije. Marija je bila doma iz Sajevca v Ribniški dolini. Z Janezom, ki je bil rojen v Žerovnici, se je Marija poročila ob enem od njegovih povratkov iz Amerike. V Velikih Blokah sta od Primožancevih iz Nemške vasi kupila hišo ob bloškem mostu in tu odprla obrt žganjekuhe – žganjarno. Imela sta sedem otrok, domačijo je prevzel sin Janez. Nekaj otrok je odšlo v Ameriko in tam so ostali.
Janez je bil podjeten gospodar. Ob žganjekuhi v Velikih Blokah je s partnerjem v Trstu odprl tudi steklarno, v kateri so izdelovali steklenice. Žal ga je prva svetovna vojna, nove meje in nato fašistična oblast v Italiji spravila ob vse njegovo tržaško imetje.
1960 Velike Bloke – Dedek Mraz in Rdeča kapica
Čarobni december, Božično novoletni čas, čas treh dobrih mož, čas zaobljub, obdarovanja in upanja. Vse te izraze pa še mnogo drugih so si izmislili ljudje za december in tja do Treh kraljev. Z vse bolj poudarjenim potrošništvom pa je to zlasti čas norih nakupov potrebnih in nepotrebnih reči ter obremenjevanja želodcev in mehurjev. Še ne tako dolgo nazaj pa je bilo zelo drugače.
1961 Rakek – Gasilska črpalka
Ob ustanovitvi, leta 1922, je imelo gasilsko društvo Rakek dve ročni brizgalni, od teh je bila ena lesena.
Po vojni so kupili novo motorno brizgalno Rosenbauer, leta 1948 pa je Okrajna gasilska zveza v Postojni darovala motorno brizgalno.
Leta 1952 je društvo dobilo motorno brizgalno v vrednosti 245.000 din, ki pa ni bila nova, ampak so jo prejeli od Prostovoljnega gasilskega društva Lož.
1960 Velike Bloke – Balinarji pri Lipetu
Notranjski možje se v letih po 1. pa tudi po 2. svetovni vojni niso bog ve kako ukvarjali s športom. Mladina že, za nekoliko starejše pa se ni spodobilo poditi se za žogo, se pretezati po telovadnem orodju ali brez potrebe smučati.
Vse drugače je bilo z balinanjem. To je bil moški šport in zabava lepih nedeljskih in prazničnih popoldnevov in ni je bilo gostilne, ki je kaj dala nase, da ne bi imela balinplaca. V Velikih Blokah so bili po drugi vojni kar štirje – dva lepa ob Domu JLA, eden pri gostilni Miklavčič in eden pri Lipetovi gostilni. Balinali so Bločani pa tudi oficirji JLA, saj je bilo v letih takoj po vojni med njimi veliko Slovencev, ki jim balinanje ni bilo tuje.
1973 Zadnji kraj – Reševanje v Kotlu (2)
Po praznikih diši
1936 Rakek – Blagoslov temeljnega kamna
Pričujoča fotografija se je znašla v arhivu Toneta Arka in je redka. Pa vendar se je našla še ena, hranijo jo gasilci PGD Planina pri Rakeku, ki so na sliki med drugimi gasilci. Kopijo so dali tudi za arhiv PGD Rakek, katerega predstavniki so ravno tako navzoči ob blagoslovitvi temeljnega kamna za novo cerkev na Rakeku.
1973 Zadnji kraj – Reševanje v Kotlu (1)
Ta fotografija je nastala tam leta 1973. Fant, ki je levo na fotografiji, je bil še mlad, prisotni so tudi moški, ki so sedaj že možakarji kot: Tavželj in Hiti. V ozadju je vidna ekipa, ki rešuje v jami z imenom Skleda.
Reševanje v Kotlu





