1976 Velike Bloke – Stebrova botra
Na razglednici je prizor, kot ga vidimo izpod Lisca proti Velikim Blokam. Stebrov malen se skriva še malo bolj levo, od prizora, ki je na razglednici.
Begunje 1951/52 – Izlet na Slivnico
V šolski kroniki piše, da so 7. junija 1952 peljali na končni izlet vse učence na Slivnico. Z učenci so bili tudi vsi učitelji: ravnatelj Milan Otrin, njegova žena Helena Otrin in Justi Rode. Samo trije učitelji za več kot sto učencev različnih starosti in telesnih zmogljivosti. Nepojmljiv podatek za današnje šolske zahteve, razvajene učence in “prezaščitniške” starše.
Takrat je bil še čas skromnosti in revščine. Mogoče so imeli učenci s seboj za malico kos kruha, mnogi pa niti tega ne, ker še ni bilo nove letine žita. Tretja deklica z leve v prvi vrsti je Ivanka Hribar z Brezja, v naročju drži majhen cekarček, ki je bil takrat prava dragocenost. O supergah, nahrbtnikih in podobnih pridobitvah se jim še sanjalo ni. Veliko so pomenile že modre, platnene copate Borovo z gumijastim podplatom, veliko je bilo tudi bosih.
1935 Cerknica – Anton Mele
Slika prikazuje Antona Meleta med izdelavo vodne turbine, ki je nastajala v njegovi kovinarski delavnici, v Cerknici. V tistem času je bil priznan cerkniški obrtnik in mojster svoje dejavnosti ter avtobusni prevoznik, ki je s svojimi avtobusi prevažal potnike in pošto od Rakeka do Starega trga in Prezida, zato je bil dobro poznan tudi ljudem iz okolice Cerknice. V današnjem prispevku bo več govora o Antonu Meletu kot znanemu Cerkničanu in ne toliko o njegovem delu, o katerem smo na Starih slikah že veliko pisali.
1938 Planina – Dan žena
Mednarodni dan žensk je bil v zgodovini prvotno in najprej povezan z delavsko in socialdemokratsko tradicijo. Na nek način se povezuje s Prvim majem kot praznikom dela. Preko te tradicije pa je vezan na politične zahteve tistih delov prebivalstva, predvsem zahodnega sveta, ki so bili obsojeni na delo lastnih rok – bodisi v industriji, bodisi doma v gospodinjstvu (ženske seveda!).
In če je bilo tako na prehodu iz 19. v 20. stoletje, lahko na splošno rečemo, da bistveno drugače ni niti danes v 21. stoletju. Seveda je bil v sto letih narejen nesluten napredek na področjih tehnike in znanosti, družbene odnose pa bolj kot kdajkoli obvladuje socialna in ekonomska neenakost. Zlasti zadnje desetletje označuje naraščajoča revščina in povečevanje prepada med majhnim bogatim in drugimi sloji prebivalstva.
1943 Rab – Igovci v taborišču
Še en pogled na koncentracijsko taborišče na Rabu, kot ga prikazujejo slike v italijanskem albumu iz leta 1943, ki ga hrani Muzej novejše zgodovine v Ljubljani. Slika niti malo ne daje slutiti, kaj se je tukaj v resnici dogajalo.
Nova vas 1963/64 – Dekleta na valeti
Bloško generacijo rojeno 1949, smo srečali s sliko v njihovem tretjem razredu in s skupno sliko na dan valete v Novi vasi junija 1964. Dekleta so se v osmem razredu zavedale, da je z zadnjim šolskim dnem konec brezskrbnih skupnih dni na Blokah. Pred njimi so bili sprejemni izpiti in vpisi v Ljubljani, jeseni pa avtobus Potočen, internati, učne delavnice, za nekatere pa kar takoj proizvodne hale notranjskih tovarn ali delavnice obrtnikov. Zato so se za spomin še enkrat nasmejane slikale na šolskem vrtu za belimi potonkami.
1936 Rakek – Sokol na bradlji
Fotografija, ki jo je posnel neznan fotograf, je nastala 5. 7. 1936 v telovadnici prosvetnega doma na Rakeku, zgrajenega leta 1905, kjer je danes avtoservis in avtosalon. Na fotografiji je izvrstni telovadec Metod Arko z Rakeka. Metod je takrat telovadil pri sokolih. Po drugi svetovni vojni je bil Metod načelnik telovadcev pri TVD Partizan na Rakeku.
več..
1976 Rakek – Temeljni kamen
Leta 1976 je TOZD – Kartonaža Rakek postavila temeljni kamen za novo proizvodno halo C. Ta je postavljena kot tretja stavba za obratovanje izdelave kartonske embalaže. Prva, najstarejša stavba stoji ob glavni cesti to je Partizanski cesti na Rakeku, kjer je hala A in vzporedno pod isto streho hala B. Neposredno za njo pa je hala C, kjer so bili postavljeni večji stroji in nadstropje na začetku proizvodnih prostorov pisarniški prostori za tehnične potrebe.
Grahovo 1962/63 – 6. razred
Sonja se spominja, da je bila ta fotografija posneta, ko je hodila v peti ali šesti razred osnovne šole v Grahovem. Morda vreme ni omogočalo, da bi se fotografirali zunaj, zato so se učenci in učitelj fotografirali v učilnici.
1916 Lovčen – Kolona tovornjakov
Fotografija je bila posneta med prvo svetovno vojno na Lovčenu, domnevno po tem, ko jo je zavzela avstro-ogrska vojska. Prikazuje kolono vojaških tovornjakov, ki se je ustavila na cesti v tem pogorju. Nekdanje kilometrske kolone vojaških vozov, ki so jih vlekle konjske vprege, so v avstro-ogrski armadi počasi zamenjevali s tovornjaki. Med vojno so zelo povečali njihovo proizvodnjo, saj so jih izdelali dva do tri tisoč na leto, med vso vojno okrog osem tisoč petsto [1]. Prav ničesar ne vem o vojakih, ki sedijo na tovornjakih. Domnevam, da gre za armado, v kateri je bil takrat tudi moj ded, sicer ne bi imel te slike v albumu. Premišljeval sem, kaj vse so do tedaj preživeli vojaki, preden so prišli na ta kraj, na del poti, kjer so se ustavili. Je bila osvojitev Lovčena res “nepričakovano junaško dejanje avstrijskih čet, ki so se s silovito drznostjo polastile te tako važne postojanke”, kakor so takrat poročali v številnih časopisih?
