1946 Begunje – Šolska kronika (6)
Fotografija kaže središče Begunj pred Bonačevo gostilno. Spodaj na levi strani je viden rob korita za napajanje živine. Vodovod so v Begunjah zgradili leta 1892.
V sredini fotografije je vidna cerkev. Ne vemo, ali je to še stara ali že obnovljena cerkev, saj se zvonik med obnovo ni veliko spremenil.
Zanimivo pa je, da na fotografiji še ni Jankotove gostilne, ki je bila zgrajena 1908. leta. Torej je fotografija nastala nekje med leti 1892 in 1908.
1960 Begunje – Mi smo slovenski pionirji …
Zveza pionirjev Jugoslavije je vključevala vse osnovnošolske otroke v Jugoslaviji. Njihovo neuradno ime je bilo »Titovi pionirji«. Bila je ustanovljena leta 1942 v Bihaću, slovenska pa pet let za tem. Cicibane so med pionirje sprejemali na dan republike. Članstvo je bilo avtomatično. Kljub temu, da je bil sprejem del šolskega programa in zato obvezen, je bilo članstvo velika čast. Ni bilo hujšega kot če ti je tovarišica, če si kaj nakuril, rekla, da pa ne boš sprejet med pionirje. Sramota brez primere. Za se ubit!
1963 Rakek – Prostovoljni mus
S TV naročnino je tako kot z Bogom – od vedno je in vedno bo. Na začetku je bila naročnina, potem so jo preimenovali v prispevek. Kot pa jaz razumem pomenoslovje se mi zdi, da je prispevek prostovoljna dajatev, RTV prispevek pa je prostovoljni mus. Da s prostovoljstvom ni bilo prav velikega uspeha je videti v tem, da so se, kdorkoli že, kar naenkrat spomnili, da moraš prispevati, če imaš v hiši ali stanovanju elektriko, ker od prostovoljstva ni bilo veliko dobička. To je približno tako, kot da bi bili vsi moški posiljevalci, ker imajo orodje vedno pri sebi. Zakaj ga je treba sploh plačevati, če je RTV državna televizija in se financira iz proračuna? Če jim denarja kljub temu zmanjka, pa naj se financira z reklamami. No, saj se, ampak še vedno zmanjka. Ker je RTV nacionalna televizija, ima tudi izobraževalno vzgojo, pa njeni novinarji še slovensko ne znajo vsi.
1948 Begunje – Begunjski gasilci z dekleti
V letih po koncu druge svetovne vojne so tudi v Begunjah organizirali več kuharskih tečajev.
“Tečaji so potekali v nacionalizirani Krajnči hiši sredi vasi, naproti Cencove hiše. Dekleta so kuhala in pekla, za jedce pa so povabila gasilce. Ti so z veseljem primaknili nekaj dinarjev za okusno hrano, posebej še za sladke dobrote,” se spominja Jože Hren iz Bezuljaka.
1927 Rakek – Vreme na železniški postaji
Fotografija prikazuje tabelo s podatki o vremenu na črpališču Jelše (Zelše) železniške postaje Rakek, za vsak dan od leta 1927 do leta 1931. Vremenske spremembe so za promet zelo pomembne. V času nastanka teh podatkov je bilo črpališče vode za parne lokomotive na Rakeku zadnje v Jugoslaviji, kadar je vlak peljal proti Postojni in prvo, kadar je vlak pripeljal iz Italije. Na črpališče na Rakeku je bila voda speljana z Žumrovega vrta v Cerknici.
1973 Unec – Prvo obhajilo
Fotografija je bila posneta leta 1973, v cerkvi sv. Martina na Uncu pred oltarjem pa do vrat iz zakristije. Fotograf je bil verjetno Jože Žnidaršič. Na desni strani je lepo videti prižnico, iz marmorja obdelan podstavek, na stranicah so lesene obloge in na njih kovinski okraski.
1960 Cerknica – Janez in kelnarca Ančka
Fotografija je bila posneta zgodaj spomladi leta 1960, ob steni starega zdravstvenega doma nasproti gostilne Goričica, kot se je takrat imenovala gostilna pri Zgoncu v Cerknici.
Na sliki sva kelnarca Ančka in redni gost Janez Potočnik. Mimogrede je prišel na kozarček fotograf Jože Žnidaršič- Bajček. Malo smo poklepetali, pa je Bajček predlagal: “Dajta no stopit tamle ob steni, da vaju bom enkrat prtisnu.” Nama ni bilo treba dvakrat reč in tako sva stara prijatelja na sliki za vse večne čase.
Na sliki je lepo videti lipco, ki še ni začela zelenet, zadaj je v cerkvenem obzidju tudi listavec in pa drobna smrekca. Na vogalu sta lepo videti dva vogalna kamna, zgornji je res kot prislojen kamen, spodnji pa je lepo okroglo in gladko izdelan z majhnim klobučkom na vrhu.
1975 Rakek – Delavski svet Kartonaže
Take priključitve so se po navadi dogajale z novim letom. Kot je videti na fotografiji, da smo se tudi tokrat pogostili z dobrim kosilom, pa tudi brezskrbno povasovali, seveda med delovnim časom.
1935 Loški Potok – Pismo iz tujine
Fotograf Vekoslav Kramarič, čigar posnetke hranijo v SEM, se je tokrat postavil k eni od cerkva na Hribu in posnel Loški Potok proti vzhodu. Nastala je sijajna slika tega lepega kotička Slovenije, ki je tujino vedno zalagal s pridnimi in potrpežljivimi delavci.
Povsod so šli, kjer je bilo mogoče zaslužiti. Kmalu po tistem, ko je v Ložu leta 1954 začela obratovati Kovinoplastika, so prišli tudi Potočani: stanovali so v starih hišah, kjer je pihalo pod vrati in se kadilo iz razpokanih peči, spali po majcenih cimrčkih in kamrah, stisnjeni na majavih posteljah – samo da ni bilo treba na Hrvaško, v Ameriko, Kanado, Francijo … Nekateri so se vozili s kolesi, pozneje z mopedi, drugi so se kmalu poročili po dolini in čez čas začeli graditi svoje hiške, nekateri pa so se vseeno v šestedetih letih pridružili množicam, ki so za boljšim kruhom drle na delo v Nemčijo …
1974 Unec – Koline
Ker smo že dobro zakorakali v jesen se marsikatera gospodinja, ki doma še redi prašiče trudi, da bo zredila čim večje in kar se da dobro rejeno žival za zakol. Vendar takih prašičev, kot jih je zredila Lekinova teta z Unca se ne posreči vsakemu.
Slika je bila posneta pred Lekinovim kozolcem na Uncu na začetku zime nekje leta 1974. Najverjetneje je bilo to za devetindvajseti november, ko je bil državni praznik in so bili najmanj trije prosti dnevi. Te dni smo imeli predvsem za domač praznik, kot smo temu rekli kolinam.
Stare slike 