1864 Rakek – Železniška postaja
Kdaj je bila zgrajena železniška postaja, mi ni znano. Pivška je bila dokončana leta 1856 in predvidevam, da je bila tudi ta postavljena istega leta. Postaje Južne železnice so bile zidane simetrično po tipskem načrtu. V obeh prizidkih sta bili stanovanji načelnikov postaje.
“Voda je napeljana na postajo Rakek po vodovodu (Wasserleitung) iz Cerkniškega potoka. Najpred se voda očisti v zato napravljenem vodnjaku vse nesnage, potem se izliva v železne, pod zemljo napeljane cevi in teče sama pol ure dalje do Brodca proti Rakeku. Tukaj jo vzdigne parni stroj, sesalka, po v zato nalašč sezidanem stolpu tako visoko, da jo lastna teža žene do najvišjega mesta, kjer se zbira v veliko obokano in z zemljo pokrito vodno shrambo (Wasserreservoir.) Iz te shrambe pa teče voda po cevih sama nizdolu na kolodvor v zato napravljene kotle, od kjer jo potem dobiva kolodvor, a je tudi po cevih napeljana v gosp. Lavričevo parno žago, na pošto in v vaški vodnjak.” Tako je zapisal Vojteh Ribnikar.




Skozi luknje pri tleh postaje so v klet metali premog za kurjenje peči v stanovanjih v znotraj postaje.
Bil je zelo spoštovan fotograf dunajskega sodišča, znan kot avtor uradne podobe lobanj Beethovna in Schuberta. Leta 1862 (do 1897) je odprl podružnico v Gradcu s partnerjem Ottom Zintlom, dve leti kasneje pa še podružnico v Brnu. Leta 1871 je odprl studio v Trstu in filialo v Gorici, leta 1885 pa še v v Sauerbrunnu, Münchnu (s partnerjem), Berchtesgadenu in Ljubljani, kjer se je imenoval k. k. Hof. & Marine Fotograf. V 60. in 70. letih 19. stoletja je bil znan kot studijski fotograf, ki je slovel po portretih, krajinah in kasneje morskih posnetkih.
Viri:
- Slovenski narod (28. 10. 1923), letnik 56, številka 247. URN:NBN:SI:DOC-O1FIEYUM from http://www.dlib.si
- Ribnikar, Vojteh (1889). Logaško okrajno glavarstvo. URN:NBN:SI:DOC-ER4UVEG5 from http://www.dlib.si
- Gantar I. Rakek. Ljubljana: Založba Mladika, 2005.
- Rudi Demšar
- http://sammlungenonline.albertina.at/?id=starl_0240EC19D973472D850B27DF6596DFF6
Kraj: Rakek
Datum: 1864
Avtor: Johan Batta Rottmayer
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 5. 1. 2012
Oblika: fotografija
Trackbacks
- 1950 Rakek – Petdeseta leta | Stare slike
- 1965 Rakek – Železniška postaja (1) | Stare slike
- 1933 Rakek – Železniška postaja (2) | Stare slike
- 1935 Rakek – Železniška postaja (3) | Stare slike
- 1900 Rakek – Novice | Stare slike
- 1910 Begunje – Družina Otoničar (Čopča) | Stare slike
- 1971 Rakek – Vzdolžni profil proge | Stare slike
- 1927 Rakek – Vreme na železniški postaji | Stare slike
- 1955 Rakek – Obstojnost barve na železnici | Stare slike
- 1910 Rakek – Lampisteria | Stare slike
- 1932 Cerknica – Voda za železnico | Stare slike
- 1873 Trst – Album avstrijske vojne mornarice | Stare slike
- 1881 Rakek – Na Rakeku prične delovati enorazredna ljudska šola | Stare slike
Lepa slika in lep izčrpen opis. Vse pohvale.
Ivanka odlicen opis. Jaz bi rad samo dopolnil par stvri.Kakor pise spodaj je to zapisal Vojtek Ribnikar.Na Zumrovem vrtu je bila crpalka ki je vodo crpala iz Cerkniskega potoka in jo po ceveh potiskala do Podskrajnika oziroma do Smrdetove hise ( pisali so se Srdu ) kjer je bila crpalka in ta crpalka je vodo potiskala v rezervar.Ta rezervar se je lepo videl(pred 60mi leti) iz ceste na levi strain ko se peljes na Rakek malo pred bencinsko crpalko ki je na desni strani.Iz tega rezervarja pa je voda imela naravni pad na zeleznisko postajo.
Nikoli pa nisem slisal za ime BRODCA kje bi to bilo?
Morda je se sedaj na Zumrovemu vrtu hisica kjer je bila crpalka morda pa je to hisico podrl Janez.
Najprej se opravičujem, ker sem toliko časa mečkala z dodatno razlago. Nisem ignorirala vprašanja, nisem pozabila, ves čas sem mislila na to, ampak sem morala še malo pobrskati. Navedeni podatek sen dobila v knjigi Logaško okrajno glavarstvo (Dremelj, D.: Logaško okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski opis. Logatec 1889.) Nikoli se nisem vprašala, kje je Bodec, tako da mi je bilo vprašanje izziv. O Brodcu piše tudi Alojz Likar, ki je opisoval, kako je cerkniški nadučitelj leta 1813 peljal oddelek hrvaških vojakov okrog Skrajnika, čez Brodec, Francozom za hrbet in vnela se je bitka, v kateri so bili Francozi poraženi. Iz tega skelpam, da je (bil) Brodec nekje v okolici Podskrajnika ali pa morda celo staro ime zanj. Jožef Žirovnik v kjnigi z naslovom “Cerkniško jezero” iz leta 1898 piše o vaseh okrog Cerkniškega jezera. Ena med njimi naj bi bila Skrajnik. Takole pravi:” Skrajnik stoji ob okrajni cesti in šteje šest hiš z 39 prebivalci. Vas se imenuje tudi Brodec in je nastala šele v novejšem času. V bližini – proti trgu – je stala nekdaj cerkev sv. Jakoba, katero pa so za Jožefa II. podrli pred kakimi 110 leti.”
Rezervar za vodo še stoji. Sedaj je na zasebni posesti. Je pa v zelo klavernem stanju, kar je velika škoda saj je del kulturne dediščine.
Broc, je bil pod Podskrajnikom, sedaj ga seveda ni več ker je pozidan. Tudi žab ni več a nekdaj tam Žabe svatbo so imele.