1954 Dobec – Podmladek bezovskih gasilcev
1954 Podcerkev – Fricov Marjan
Mladeniču na sliki smo v petdesetih letih prejšnjega stoletja v Podcerkvi rekli Fricov Marjan. Znal je prelepo žvižgati in spretno rezljati lesene lopatke, velnice in nabodalca, čeprav je imel na eni roki poleg palca še en majhen prstek, v katerega smo otroci nekaj časa buljili, a ker njemu ni bilo mar zanj in ga ni pri ničemer oviral, se sčasoma tudi mi nismo več ukvarjali z njim …
Bili smo sosedje in ko še nisem znala dobro govoriti, sem ga klicala Maje. Rada sem hodila na njihovo dvorišče, kjer so bili tudi majhna greda – s plotom iz mužlarjev ograjen zelenjavni vrt, vodnjak in gnojišče, kjer so se včasih namnožile rumeno-črne žabice, ki jih je Marjan preganjal tako, da je vanje metal kamenčke in kdaj pa kdaj res tudi kakšno zadel. V hlevu so imeli sivo kravo in zdi se mi, da tudi zajce, pa še nekaj kokoši se je sprehajalo okoli hiše. Pri nas nismo imeli nobenih živali, razen mačke, nekaj kur in petelina, ki me je nekoč opraskal po palcu in okljuval po glavi, ko sem tiščala vrata kurnika, kjer so vreščale kure, ki jih je mati pregledovala ali imajo morda jajce … če so ga imele, je bilo potem treba paziti, da ga ne bi znesle pri sosedovih ali kje v grmovju in to je bila moja naloga.
1971 Rakek – Vzdolžni profil proge
Na fotografiji je usek nekje med železniško postajo Rakek in Postojna. Takšen pogled, če odmislimo nosilec kablov, je verjetno že od samega začetka, ko so odprli progo Ljubljana – Trst.
1954 Dobec – Vaja bezovskih gasilcev
Gasilska vaja članov Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Bezuljak je bila v Dobcu pri studencu. Bezovski gasilci so kupili “novo” brizgalno na ročni pogon od cerkniških gasilcev v zgodnjih petdesetih letih.
Ker v Bezuljaku ni bilo nobenega močnega studenca, so brizgalno s konji odpeljali v Dobec, tam je bil studenec dovolj močan, da so lahko izvedli vajo.
1932 Begunje – Šolska kronika (5)
Fotografija Begunjske osnovne šole je nastala pred letom 1932, ko jo je v last dobil predhodnik Slovenskega šolskega muzeja. Šola je prav takšna, kot je bila ob otvoritvi. Opazil nisem nobene spremembe. Še ograja je enaka kot ob otvoritvi.
V šoli sem v petdesetih letih stanoval osem let. Takrat je bila še stala ta ograja, ki je bila čudovita za plezanje. Le špice na vrhu so strgale kakšen rokav. Šola je bila med vojno požgana, ograja pa je ostala skoraj nedotaknjena. Takrat nisem vedel, da je še iz Avstro-Ogrske.
1957 Rakek – Moj prvi
Plakat, kakršnega hrani tudi Tobačni muzej, se je desetletja skrival v skednju in zato tudi zgleda precej ubogo. Takšni plakati so bili za jugoslovanske razmere novost, saj prej ni bilo v navadi, da bi s plakati in oglasi reklamirali cigarete. Pa tudi ni bilo potrebe. Kadili smo skoraj vsi. Plakat ima še to posebnost, da je škatlica Filter 57 narisana narobe – s filtrom navzgor.
Cigareta spremlja človeka od davne zgodovine. Že v devetem stoletju so Maji in Azteki kadili tobak in druge opojne rastline. Sicer v religiozne namene, vendar … Casanova je bil med prvimi znanimi kadilci. Ime je dobila v Španiji in je sinonim za majhno cigaro. Množično kajenje se je začelo med reveži. Berači v Sevilli so pobirali ostanke cigar, jih zvijali v papir in kadili. Da ne bomo preveč dolgovezili, navada se je razširila bliskovito po svetu, kriv je pa Kolumb. Iz Amerike je, poleg krompirja, prinesel še druge koristne dobrine, kot so tobak in sifilis. Povsem je kajenje prevladalo po prvi svetovni vojni. Včasih je bilo kajenje frajersko, dan danes pa smo ponižani preganjani in razžaljeni. Hvala, Krištof!
1906 Begunje – Šolska kronika (4)
Tudi ta fotografija je bila že dalj časa v arhivu neobjavljenih fotografij Stareslike. Nisem mogel ugotoviti, kateri dogodek je ovekovečen na fotografiji, da bi sliko lahko predstavili bralcem.
Pri izboru fotografije za objavo begunjske Šolske kronike pa sem ugotovil:
- fotografija je bila glede na vsebino, tehniko, obliko in opremo izdelana pred 1. svetovno vojno,
- na fotografiji je svečanost, kakršne so še danes zelo redke, včasih pa so bile verjetno še bolj,
- na fotografiji je zagotovo begunjska šola.
Na podlagi tega ni težko uganiti, da je svečanost kar otvoritev šole.
1912 Cerknica – Ferdinand Juvanec
Fotografijo sem dobil že čisto na začetku, ko smo s stranjo Stareslike šele začeli. Rečeno mi je bilo, da je nastala v Cerknici, kje točno pa nismo ugotovili. In tako je ta fotografija čakala v arhivu Stareslike. Upam, da se bo oglasil kakšen bralec naših prispevkov, ki bo o sliki vedel kaj več, ali celo prepoznal kakšno osebo.
Grahovo 1975/76 – 6. razred
V šolskem letu 1975/76 so se učenci 6. razreda OŠ 11. maj Grahovo slikali na šolskem igrišču, poleg koša za košarko. V ozadju je viden spomenik in del šolske stavbe. Drevo v ozadju še ni ozelenelo, zato sklepam, da je fotografija nastala zgodaj spomladi leta 1976. Tudi učenke in učenci so večinoma oblečeni v jopice, puloverje in srajčke z dolgimi rokavi, dve učenki pa sta že v kratkih rokavih.
V razredu je bilo 14 deklic in 12 dečkov, 10 učencev je bilo iz Grahovega ostali pa so prihajali z Bločic, Bloške Police, Žerovnice, Lipsenja, Laz in Martinjaka. Zanimivo je, kako so se učenci razvrstili oz postavili pred fotografa – v prvi vrsti sedijo samo deklice, v tretji vrsti na klopi stojijo samo dečki, v drugi vrsti pa so 4 deklice in 5 dečkov ter razredničarka.
1939 Begunje – Šolska kronika (3)
Župnišče, stara šola, cerkev sv. Jerneja in lipa
Fotograf, ki je konec tridesetih let napravil to fotografijo, je bil Peter Naglič. Na teh straneh smo ga že predstavili in objavili več njegovih fotografij.
Od Jankotove gostilne do cerkve je bil drevored kostanjev. Spomladi sem iz njihovih vej izdeloval piščalke. V pomladnem brstenju je enostavno ločiti lubje od lesa in je tako idealen za izdelavo piščalk. Že v prvih razredih šole me je čudilo, da je v zvezi z izdelavo piščalk vedno omenjena le vrba ali leska, divjega kostanja pa ni nihče niti omenil.
Stare slike 