Skip to content

1934 Rakek – Predsednik Lebrun

16. 01. 2011
tags: ,

Prejšnji<– prispevek istega dogodka

Albert Francois Lebrun (*29. 8. 1871 — Mercy-le-Haut, +6. 3. 1950 — Pariz), rojen v kmečki družini, je bil francoski politik in med leti 1932 do 1940 tudi predsednik Francije. Bil je zadnji predsednik Tretje republike. V mladosti je istočasno študiral politehniko in rudartvo, ter iz obeh področij kot prvi v letniku tudi diplomiral.

Bil je član leve Republikanske stranke. Med ostalimi dolžnostmi je bil med letoma 1912 — 1914 minister za kolonije in nekaj časa tudi vojni minister. Leta 1920 je bil v okraju Meurthe-et-Moselle izvoljen v senat ter med leti 1925 — 1929 podpredsednik senata ter nazadnje od leta 1931 do izvolitve za predsednika republike predsednik senata.

Lebrun je bil izvoljen za predsednika Francije po atentatu na predsednika Paula Doumerja, ki ga je izpeljal Pavel Gurgulov 6. maja 1932. Za predsednika Francije je bil ponovno izvoljen leta 1939. Dne 10. julija 1940 je Lebruna nadomestil izdajalski general Philippe Pétain, čeprav Lebrun ni nikoli uradno odstopil kot predsednik države.

Nato je Lebrun pobegnil v Vizille (Isère). Nemci so ga kasneje poslali v izgnanstvo na grad Itter na Tirolskem. Dne 10. oktobra 1943 se je zaradi šibkega zdravja je lahko vrnili v Vizille, vendar je bil pod stalnim nadzorom.

Lebrun se je 9. avgusta 1944, ko so zavezniki priznali začasno vlado legendarnega generala Charlesa de Gaullea tudi sestal z generalom in priznal njegovo vlado, saj je bil še vedno predsednik republike, ker ni odstopil, ampak so Nemci postavili Pétaina za predsednika brez volitev.

Po drugi svetovni vojni je živel pusto upokojensko življenje in umrl za pljučnico v Parizu 6. marca 1950.

Če želimo vedeti, kaj je počel predsednik Francije na Rakeku, moramo še malo v zgodovino.

V Marseillu je bil namreč v atentatu umorjen Aleksander I. Karađođević, kralj kraljevine SHS, oziroma od 6. januarja 1929 (po šestojanuarski diktaturi) kralj Jugoslavije. 9. 10. 1934 so ga ubili hrvaški in makedonski nacionalisti.

Kaj je bil namen Aleksandrovega obiska v Franciji? Po virih, ki so mi dostopni, naj bi iskal zaveznike za pionirsko vizijo združene Evrope in zoper porajajoči in vzpenjajoči se fašizem in nacizem.

____________________________________________________________

Francija je po razpustitvi Ilirskih provinc ostala za naše kraje zanimiva država.

Albert Lebrun se je 19. 10. 1934 vračal iz Beograda, kjer je bil na pogrebu jugoslovanskega kralja Aleksandra I. Karađorđevića. Nazaj grede se je njegov vlak ustavil na Rakeku, saj se takrat še ni potovalo z letali. Rakek je bil namreč obmejna železniška postaja v takratni Jugoslaviji, saj je tekla italijansko-jugoslovanska meja prav po naših krajih, torej tudi mimo Rakeka. Ko je stopil iz vlaka, je Lebrun zaklical: “Živela Jugoslavija!”. To je bilo za tiste čase zelo nenavadno dejanje.

(Ko gledam to sliko ugotovim, da je danes ob predsednikih držav mnogo več varnostnikov, kot takrat.)

Najprej je bilo predvideno, da bi Lebrun na poti nazaj v Francijo 19. 10. 1934 obiskal grobove in se poklonil padlim francoskim vojakom pokopanim pri Stari kapelici na Stari cesti.

27. septembra 1813 leta je bila huda bitka med francoskimi vojaki in Avstrijci ravno v okolici Stare kapelice, kjer naj bi izgubilo življenje nad 300 Francozov. Vendar se je Lebrun za kratek čas ustavil le na železniški postaji na Rakeku, kjer je nastala pričujoča fotografija.

Francozi so imeli mnogo velikih in vplivnih politikov. Med nje zanesljivo spada tudi Albert Francois Lebrun.

Našli smo kuverto, v kateri so bile kupljene te fotografije. Napis na kuverti nesporno označuje vsebino. Poleg tega so še številke s cenami, kar verjetno pomeni:

2 veliki fotografiji po 5 din in

7 malih fotografij po 2 din

Uspelo nam je zbrati 6 malih fotografij in eno povečavo. Tudi iz številčenja zbirke Tujsko prometnega društva za Notranjsko je razvidno, da je obstajala še ena fotografija z oznako 284/2, ki pa je nismo našli.

Iz žiga na eni od fotografij je razvidno, da je avtor fotografij Franjo Kunc mlajši. Na žigu je še napis “pri Podobnik M., Rakek”.  Podobnik je bil fotograf, ki je pred vojno deloval na Rakeku. Franjo Kunc mlajši, je naslednik fotografa Franca Kunca, katerega več fotografij imamo objavljenih na spletni strani Stareslike. Franjo Kunc mlajši je očitno deloval v okviru Podobnikovega studija. Lahko je bil v uku, prav lahko pa je laboratorij uporabil le za ta enkraten dogodek.

Fotografijo z oznako 282 smo že objavili v obliki povečave.

Kraj: Rakek
Datum: 19. 10. 1934
Avtor: Franjo Kunc mlajši
Zbirka:
Zbirka: Aleksander Zgonc, Zbirka fotografij Tujsko – prometno društvo za Notranjsko
Skenirano: 14. 4. 2010
Oblika: 5 fotografij

Prejšnji<– prispevek istega dogodka

Advertisements
2 komentarja leave one →
  1. milet permalink
    17. 01. 2011 21:05

    Dušan, si odličen poznavalec zgodovine. Dodal bi samo to, da je o “Francoski dolini” blizu Stare kapelice pred časom v Megalistu pisal Milan Meden. Ta dolina, kjer so grobovi francoskih vojakov, še ni bila celovito raziskana.
    Strinjam se s tabo, da so bili včasih politiki manj zastraženi kot sedanji. Tudi to nazorno govori o podobi sedanjih “politikov” in njihovi povezanosti z ljudstvom.

  2. 19. 10. 2015 08:18

    Fenomenalen prispevek!

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: