1922 Cerknica – Žitkotova hiša na Mali gasi
V bazi Slovenskega etnografskega muzeja imajo pod to fotografijo napisano: avtor Fran Vesel, Hiša, Mala ulica, Žitkotova hiša št. 121, Lončar Janez. Lončar Janez je bil verjetno lastnik hiše.
Morda je bilo to leta 1922, morda tudi ne, vendar od dejanskega leta ne odstopa kaj dosti. Glede na korito pred Tumcovo hišo je to po letu 1911, ko je v trg prišla voda, in pred letom 1927, ko je prišla elektrika, saj je luč pri koritu najbrž na petrolej, na elektriko pa zanesljivo ne.
1930 Loški Potok – Posnetek z vrha Hriba
Sliko Loškega Potoka je posnel ljubljanski fotograf Vekoslav Kramarič verjetno v tridesetih letih 20. st., posodil pa nam jo je Slovenski etnografski muzej. Obe poti, ki se križata pod pravim kotom vodita k cerkvama, ena iz Šegove vasi, drugi iz vasi Hrib, pod vrhom je tudi kratka bližnjica. Večja cerkev je posvečena sv. Lenartu, manjša in starejša pa sv. Barbari, levo od nje je pokopališče, med obema cerkvama pa župnišče in mežnarija.
1962 Cerknica – Pred Klemenovo hišo
Slika je bila posneta septembra 1962. Tudi tokrat je bil za fotografa Mišo iz Beograda. Ker je imel željo odnesti domov čim več spominov iz Slovenije nas je postavil pred vrata Klemenove hiše in tukaj fotografiral. Lepo je videti cementni obok ob vratih in na vrhu okno, s šipami v polkrogu. Na desni strani je cesta, ki pelje proti Begunjam, nad cesto je videti leseno ograjo Klemenove grede, ob gredi je cesta za Kamno gorico in čez cesto Peclova štala. Klemenovim je poslal le po eno sliko, jaz pa sem jih odnesla k Jožetu Žnidaršiču – Bajčku in jih je razmnožil, da sem tudi jaz imela spomin na tista leta.
1932 Cerknica – Urbancov tabor
Anton Šušteršič je v sončnem poletnem dopoldnevu leta 1932 v takratnem središču trga Cerknica naredil ta posnetek.
Na fotografiji se vidi na levi strani Urbancov tabor, desno od njega mlado lipo in desno od lipe Turšičevo pleskarsko delavnico.
V sredini fotografije zadaj vidimo cerkniško farno cerkev z visokim zvonikom. Pravijo, da je visok okrog 65 metrov in da je vrh zvonika na isti nadmorski višini kot prag cerkve v Begunjah.
Desno spodaj se vidi velik vogalni kamen, za katerim počiva skrušen pes. Včasih sta bila dva enaka vogalna kamna na vogalih starega zdravstvenega doma. Zdaj vidim pa le še enega na spodnjem koncu, pa še tisti ima na žalost odbit vrh.
1966 Cerkniško jezero – Piknik
Fotografija je bila posneta v jesenskem času na Cerkniškem jezeru. Družba je bila zelo mešana od majhnih otrok do starejših oseb. Za mize in klopi so bili hlodi in po tleh nekakšne deke. Pa seveda vreča oglja za žar.
Pred nami je dvojezičen nemško slovenski obrazec za račun, lepo okrašen. Račun je bil izstavljen “blagorodni gospodični Viki Petsche” (Péče), Stari trg pri Rakeku. Na njem je kolek (ali znamka ?) za 10 hellerjev. Nosi datum 26/3 1898, ko je bilo na račun dano 100 ?, v celoti pa je bil poplačan 5/4 1898 … Gospodična Viki je po računu sodeč kupila dvokolo z opremo, to pa je bil pomemben izdatek, zato je račun shranjen za dolga leta.
Šestindvajsetega marca 1898 je namreč za 168,90 ? (kron, goldinarjev, hellerjev?) gospodična Viki dobila zvonec, svetilko, ključavnico, stekleničko olja, jermenček za prtljago, bič in držaj za bič, krtačo za kolo in kolo znamke Light – vse iz zaloge koles “Bohinec in Majcen, Mehanična delalnica v hiši Dunajska cesta št. 5”
Slika je bila posneta konec šolskega leta 1953 ob šolski gredi na cesti, ki pelje proti Jeršičem. Na sliki so učenci od prvega do četrtega razreda osnovne šole pri Sv. Vidu in tečajnice kuharskega tečaja. Poleg sta še učiteljica Jana in pa nepogrešljiva Vida Kocjančič. Tečaj je vodila gospa iz Begunj, mislim, da je bila doma iz Češke, je pa ni na sliki.
1930 Cerkniško Jezero – Pogled proti zahodu
Po vsej verjetnosti je bil to Anton Šušteršič, ki se je okrog leta 1930 sukal okrog presihajočega Cerkniškega jezera. Tega dne je svoje fotografske pripomočke razpostavil na zahodni strani otočka Goričica in čakal ustrezno svetlobo, ki mu je prisijalo popoldansko sonce in takoj po sprožilcu fotoaparata je za vedno nastal ta posnetek.
1942 Bezuljak – Lokev, ki je ni več
1900 Cerknica – Ferdinand Juvanec
Razglednica prikazuje Cerknico na prelomu stoletja, ko je spadala v deželo Kranjsko v okviru takratne avstro-ogrske monarhije. Nekje na tej sliki na Veliki gasi (danes Partizanska cesta 9), ki pelje proti cerkvi na Taboru, je bila štirirazredna ljudska šola.



