1933 Cerknica – Cibavi na Veliki gasi
Cibove smo že srečali. Pravzaprav se reče Cibavə. Domače ime izvira od priimka prvega znanega gospodarja iz leta 1630, Jurija Cibe (nem. Ziba).
- Obstaja določena nejasnost glede domačega imena, kajti ustni viri od nekdaj govorijo o Cibavəh, medtem ko podatki slovenskega rodoslovnega društva navajajo domače ime Cibkavə. Najverjetneje pa je med obojimi nekoč obstajala sorodstvena povezava.
1962 Kozarišče – Jagrova štala
1953 Cerknica – Maškare pred požgano posojilnico
Težke posledice druge svetovne vojne se močno odražajo tudi na razbitinah posojilnice na Placu pred katero stojijo maškare o pustnem času leta 1953. Vendar pustno veselje, kot pove ustno izročilo, ni zamrlo niti med vojno. Da ne govorimo, da bi ga lahko preprečilo vreme. Ni bilo sile v zgodovini našega lepega kraja, ki bi preprečila Cerkničanom praznovanje pusta tako, kakor temu “prazniku” pritiče. Pa naj kdo reče, da v Cerknici nismo … več
1950 Cerknica – Maškare na Veliki gasi
Pustni čas leta 1950 je. Vse je bilo zasneženo, kot ob Božiču. Velike gase niso splužili. Maškare so obtičale v snegu in se slikale. Takrat ni bilo prometa, torej tudi osebnih avtomobilov ni bilo. Samo Brest ga je imel. Ni bilo nevarnosti, da bi maškare ovirale promet ali, da bi katero poškodovale. Močno užaloščenih in čustveno prizadetih pustovih “sorodnikov” takle sneg ni mogel ustaviti. Bo pa jutri nov dan in bo treba iti v službo ali pa vzeti dopust. Tudi če bo bolela glava bo vzrok za glavobol znan. Hvala bogu, da ta kupljena bolezen ne traja dolgo.
1962 Cerknica — Pust na zadnji poti (2)
Čaščenje Pusta je ljudski občaj. Pomeni konec zime in klicanje začetka pomladi in je povezano s hrupnim rajanjem, obilnim uživanjem hrane in predvsem pijače.
Tudi leta 1962 je Pust preminil. V Žajfnci so ga položili na pare. Do pogreba je bilo potrebno urediti vse, da je zadnja Pustova pot potekala po ustaljenih šegah.
več..
1957 Cerknica — Pust na zadnji poti (1)
Leto se hitro obrne. Pa tudi leta hitro minevajo, prehitro. Kolikor starejši sem, toliko bolj se mi dozdeva, da je Pust dvakrat na leto, pa ne samo Pust, tudi moji rojstni dnevi so kar naprej. Še dobro, da je čas edina dobrina, ki jo imamo na voljo vsi enako. In ker je ponovno pustni čas, se morajo ponoviti tradicionalne pustne cereminje. V Cerknici se je pustovalo že leta 1551, čeprav ni pisnih virov. Ve se, da se je pri nas pustovalo pravzaprav že od pamtiveka.
Sl
ika je nastala leta 1957 Pod kaplanijo še pred nedograjenima blokoma. “Žalostni” sprevod Pusta na snežni zadnji poti se vije od Žajfnce, kjer je ubogi revež ležal na parah, preko Placa, pa dalje Pod kaplanijo do Glavne ceste proti mostu, pa čez most do Ance na Peščenku, kjer se pogreb obrne nazaj proti glavnemu mostu. Tu nastopi zadnje dejanje.
Cerknica 1968/69 – 7. b
Ponovno je bila razredničarka tovarišica Tončka Jurkovič.
1875 – Trije vojaki
To fotografijo smo našli v zbirki “carte de visite”, ki je bila zbrana v naših krajih. Ne vemo več, kdo je bil zbiratelj. V zbirki je čez 50fotografij za katere vemo le, da so nekatere nastale v Grahovem.
Zbiranje je bilo zelo popularno po celem svetu v drugi polovici 19. stoletja, največjo zbirko pa je imela kar angleška kraljica Viktorija .
Na fotografiji so trije vojaki avstro ogrske monarhije.
1933 Cerknica — Gradnja Štalce
Slika iz leta 1933 prikazuje preurejanje Drnulcove Štalce v sodoben gasilski dom. Gasilci so imeli prej svojo opremo z brizgalno vred shranjeno v spodnjem delu Urbancovega tabora (poleg zdajšnjega urarja). Takratni lastnik tabora je bil gospod Obreza. Leta 1924 so gasilci osnovali tudi svojo godbo. V tistem času je požarni okoliš obsegal poleg Cerkniške še območje Loške doline. V Štalci so cerkniški gasilci domovali do leta 2006, ko so se preselili v moderen gasilski dom nasproti Žajfnce.
V Štalci je stanoval učitelj petja Viko Žnidaršič — Bajčkov Viko z družino. Njegov sin Tomo je bil moj sošolec v osnovni šoli. Vikotov sin Viko je bil nekaj starejši, Marjan in Nuška pa sta bila mlajša.
več..
1926 Rakek – Razglednica železniške postaje
Stare slike 