1954 Cerknica – Glavni dobitek
Igra se je odvila na ljubiteljskem cerkniškem odru v Sokolskem domu leta 1954. Veseloigra Glavni dobitek sodi med tista redka klasična dela slovenske dramatike, ki jim tudi aktualne razmere nudijo priložnost aktualnega izražanja.
V igri gre za hitro in nepričakovano bogatenje in s tem povezane spremembe, ki jih bogastvo prinese glavnemu junaku in njegovi družini. Življenje članov družine se v trenutku spremeni. Iz skromnega, konzervativnega profesorja postane novi bogataš, danes bi mu lahko rekli tajkun. V igri pride do preobrata, ko pride novica, da je prišlo do pomote. Profesorja in njegovo družino pa čaka nova preskušnja.
1935 Kozarišče – Trudnova Micka
Trudnova Micka – Marija Truden doma iz Kozarišč.
Izvir za gradom Snežnik domačini imenujemo Brezno.
1961 Fara na Blokah – Pevski zbor
Zbor, ki je na fotografiji je pel prvoobhajancem pri Fari leta 1961.
Pevski zbor je bil sestavljen iz deklic in dečkov iz Velikih Blok. Člani zbora so bili stari 10 do 14 let. Zbor sta vodili Marija Ponikvar – Ulčarjeva in Francka Drobnič — Froletova. Marija Ponikvar in Francka Drobnič sta bili obe znani cerkveni pevki.
1970 Cerknica – Glasbena pravljica
Konec šestdesetih je Glasbena šola Cerknica ob prihodu Dedka Mraza običajno pripravila glasbeno predstavo za otroke. Predstavo so odlikovale številne glasbene in plesne točke ter bogata scenska oprema, kostumografija in maska. Avtor je bil ravnatelj glasbene šole tovariš Mirko Rebolj. Pravljica je govorila o času dneva, ko se prebudi luna in oživijo pravljična bitja. več..
Cerknica 1958/59 – 5. razred
Pa sem si mislil, da ne bomo nikoli stari, (to sem si mislil seveda leta 1959), ko smo se ob koncu šolskega leta slikali pred spomenikom padlih borcev v Cerknici. Končevali smo namreč 5. razred osnovne šole v Cerknici v šolskem letu 1958/59. Pred nami so bila še 3 leta brezskrbnega osnovnega šolanja v domačem kraju. Mnogi smo si kasneje bistrili um drugje. Nekateri smo se vrnili, mnogi pa ne. Zato se sošolci srečujemo vsako leto.
1935 Kozarišče – Poroka pri Mihovih
1934 Rakek – Kralj Aleksander
Prispevek istega dogodka –> naslednji
Dopolnjeno 20.1.2011_______________________________________________________
Ta prispevek smo prvič objavili 1. aprila. 2010. V njem smo na podlagi popolnoma napačnega sklepanja zagrešili toliko napak, da je izpadel skoraj kot prvoaprilska šala. Iskreno se opravičujemo.
Nova dejstva, do katerih smo se prikopali z intenzivnim iskanjem podatkov, smo objavili naslednjem prispevku o istem dogodku. Pred kratkim pa je Metka še ugotovila, da je bila slika objavljena v časopisu Slovenec, 23.10.1934 na strani 3 (vir 6,5M). Hkrati je ob fotografiji zapisano:
Francoski predsednik Lebrun se poslavlja na postaji Rakek. Fotograf ga je ujel v trenotku, ko je zbrani mladini v slovenskem jeziku zaklical: Živela Jugoslavija. Čisto na levi Paul Boncour, tretji od desne strani marsejski župan g. Ribaud.
V časopisih so o Lebrunovem obisku precej pisali.
- V časopisu Slovenec z dne 17.10.1934 so pisali o njegovem postanku v Ljubljani na poti v Beograd.
- Jutro 17. 10. 1934 na 2. strani piše o žalni slovesnosti na Rakeku v članku: Delegacija verdunskega polka v Ljubljani.
- Jutro 26. 10. 1934 je objavilo kar dva prispevka o slavju na Rakeku:
- Nauk z Rakeka na 1. strani in
- Naše sokolstvo – kralju Zedinitelju na 3. strani
Objavljeno 1.4.2010 _______________________________________________________
Po izročilu je na fotografiji kralj Aleksander, ki se je na poti z vlakom ustavil na Rakeku.
Res, v ozadju in skozi okna vagona vidimo skale, kot so na železniški postaji Rakek.
1931 Velike Bloke – Poroka
Iz zapisa na hrtni strani fotografije je razvidno, da je bilo v Velikih Blokah leta 1930 12 svatb. Zgodaj spomladi leta 1931 so se fantje zelo lepo, pražnje oblekli in se postavili pred fotografa, da so se poveselili za denar, ki so ga dobili ob porokah. Oblečeni so bili v »lajbelce«, na verižicah so nosili pripete žepne ure, naramnice so držale hlače, okrog vratu pa so si nadeli kravate in metuljčke. Imeli so tudi harmonikaša in poln sod vina.
1922 Cerknica – Igralska skupina
Tedaj so orli in sokoli tekmovali med sabo, kdo bo boljši. Orli so imeli dobre telovadce, sokoli so po svojih tekmovanjih prirejali zabave, oboji pa so redno uprizarjali priljubljene ljudske igre.







