1966 Luksemburg – Brez besed
Na naslovnici zelo popularne revije Tovariš iz leta 1966 sta pevka Berta Ambrož in dirigent Mojmir Sepe, ki sta se teden prej vrnila iz evrovizijskega tekmovanja v Luksemburgu. S pesmijo Brez besed sta med osemnajstimi nastopajočimi zasedla odlično sedmo mesto. To je bil prvi slovenski nastop na Evroviziji, Jugoslavija je sicer nastopala od leta 1961 in leta 1989 celo zmagala. Države vzhodnega, socialističnega bloka takrat niso sodelovale, pač pa Jugoslavija, ki je sodila med neuvrščene.
Cerknica 1977/78 – Mala šola
Razred male šole in njihova vzgojiteljica Marinka Kralj v šolskem letu 1977/78, pred osnovno šolo v Cerknici.
1963 Kraljevica – Zdravstvena kolonija 3
Tudi po tretjem razredu sem šel v kolonijo. Tokrat so me poslali v Kraljevico, ki je bila neprimerno večja od Šiljevice. V skupini sem bil skupaj z Markom Drenikom, ki je bil potem dolga leta moj najboljši prijatelj, Brankom Lunka iz Žerovnice in Bojanom Ivančičem z Rakeka.
V sobi je bil še Kunčov Lojz (Mele), ki pa je bil v drugi skupini. Tam sem spoznal več otrok iz naših krajev: Bajcov Karli, Klopčarjeva Barbara …
1962 Šiljevica – Zdravstvena kolonija 2
V zdravstveni koloniji sem bil v poletju po prvem, drugem in po tretjem razredu. Bil sem bolehen, pa sem bil zato upravičen do zdravstvene kolonije. Dvakrat sem bil v Šiljevici, nazadnje pa v Kraljevici.
Začelo se je že spomladi. Mama me je peljala na komisijo, ki naj bi odločila, ali sem upravičen do dvotedenskega letovanja na morju. V Ljubljani sva dolgo sedela v čakalnici ene od bolnišnic, da so naju sprejeli. Bilo je vse polno otrok. Pregledala me je starejša, nedostopna, zelo stroga zdravnica. Spomnim se, s kakšnim strahospoštovanjem je mama odgovarjala na njena vprašanja.
1938 Rakek – Dušan Zorc
Na sliki je Dušan Zorc s partizanskim imenom Martin Černe. Rodil se je na Rakeku 25. maja 1917. Padel 11. junija 1942.
1924 Babno Polje – Gasilci prve gasilske čete
Pomembno stoletno fotografijo neznanega avtorja, na kateri je tudi njegov ded, hrani Tone Vesel z Babnega Polja, Bukovica. Na njej je enaindvajset mož in fantov, če opazovalcev v ozadju ne štejemo. Od tega je enajst mož v kapah, ki bi sodile k uniformi, ostali so v klobukih; imajo tudi trobento, s katero najbrž skličejo zbor ali zatrobijo preplah. Nimajo še uniform, nimajo brizgalne, ki pride šele leto pozneje, leta 1925. Imajo pa zavest, da je požarna obramba življenjskega pomena in da si jo lahko zagotovijo le sami in skupaj.
Na sprednji strani slike je vijolična štampiljka z gasilskim geslom Na pomoč!, na hrbtni strani pa ličen moder zapis: “Gasilci prve gasilske čete Babno Polje l. 1924”. Mogoče je fotograf napravil za vsakega moža po eno sliko za spomin …
“Na požrtvovalno prizadevanje šolskega upravitelja Milana Groma je bilo 19. julija 1924 ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo v Babnem Polju (…) Prva gasilska četa je štela 21 članov (kot jih je tudi na tej sliki) … Vsako nedeljo so se dobivali in izvajali gasilske vaje, vsako leto pa so priredili vrtno veselico…” je med drugim zapisal Babnopoljec Jože Janež kot ga citira Alenka Veber v svojem članku ob 90-letnici PGD Babno Polje. Tam preberemo tudi, da je PGD Babno Polje prvo brizgalno podarila Občina Loška dolina.
1979 Rakek – Meh za smeh
Na sliki je prva stran Pavlihovega Meha za smeh, posebne izdaje Časopisnega podjetja Pavliha. Začel je izhajati leta 1979. Enkrat na mesec ga je v trafike prineslo še v osemdesetih letih. Doma imam še eno številko tega mesečnika iz leta 1990. Sklepam, da je prenehal izhajati tedaj, ko ni bilo več Časopisnega podjetja Pavliha.
1927 Milanov Vrh – Jakob Kraševec z ženo in hčerjo
Na sliki z domnevno Milanovega Vrha ali okolice iz zbirke Boruta Kraševca je Jakob Kraševec, Malnarjev iz Vrhnike z ženo in najmlajšo hčerko Ano. Vsi so velik del življenja bivali na Milanovem Vrhu, saj je bil oče tam upravnik Špetnakove parne žage, zgrajene leta 1907. Samo Ana je bila od vseh Kraševčevih otrok rojena tam in je na sliki stara osemnajst let. Vseh ostalih enajst sorojencev, ki so se – kot moji predniki in še marsikateri drugi – rojevali natanko na vsaki dve leti, je prišlo na svet drugje, najbrž v Vrhniki – a le najbrž – saj ni znano, ali se je družina mogoče kam selila za zaslužkom.
Cerknica 1979/80 – 7. a razred
Pred telovadnico slikani 7. a razred v šolskem letu 1979/80 ob svoji razredničarki Marjani Širaj.
1926 Žerovnica – Kregarjeva veduta
Med fotografijami v hrambi Slovenskega etnografskega muzeja je gornja veduta notranjske vasi Žerovnica, ki se v dveh glavnih krakih širi z vzpetine Hrib (578 m). Arhitekt, scenograf in publicist Rado Kregar (1893–1962) se je povzpel na vaški griček s pokopališčem in Cerkvijo spreobrnitve sv. Pavla, ki se kot duhovna utrdba dviga nad Žerovnico. S fotoaparatom se je postavil verjetno ob pokopališki zid ali pa je morda fotografiral iz zvonika. Arhitekt, ki se je zavzemal za ohranjanje domačega stavbarstva, je objektiv usmeril proti severozahodu. V skoraj večno oko je zajel jedro obcestne vasi, še posebej izstopajo bela pročelja domačij in gospodarska poslopja na tisti strani vasi, ki je bližja Cerkniškemu jezeru.
Stare slike 