V albumu dr. Viktorja Kraševca se nahaja tudi ta fotografija njegovega starejšega brata Milana, ki je bil rojen leta 1925 v Slavoniji. Tam je tudi več posnetkov zbirajočih se ranjencev pred odhodom na letališče in med njimi Milan, obstaja pa tudi risba istega motiva, ki jo je, enako kot fotografije, ustvaril Božidar Jakac. “Partizanski invalid Milan Kraševec v Srednji vasi pri Črmošnjicah (foto Božidar Jakac)” pa stoji ob objavi te pretresljive slike v knjigi o njegovem očetu, ki jo je napisal Franci Strle.
1975 Budimpešta – Izlet gozdarjev na Madžarsko
Restavracija Halásztanya v Kispestu – večerja v Čardi.
Na fotografiji od leve: neznana, Jana Zupančič Juvančič, Miroslav Juvančič, uniformirani strežnik, Darinka Strle.
1936 Beograd – Gardist France Škrbec
Leta 1915 rojeni France Škrbec – Mihov iz Topola na Blokah je bil v družini naše mame Ivane drugi od sedmih otrok Jožefa in Neže roj. Kraševec. Bil je prvi od treh sinov. V 21. letu starosti je bil junija 1936 napoten na služenje vojaškega roka h Kraljevi gardi v Beograd – elitni enoti jugoslovanske kraljeve vojske. Pravila so predpisovala, da so v gardo sprejemali le zdrave fante iz dobrih, poštenih, vernih in zanesljivih družin, kmečkega stanu, ki so bili ob tem vzornega vedenja in pismeni. Biti so morali primerno razviti, čedne zunanjosti in predvideni za 18-mesečno služenje vojaščine. Nikakor niso smeli biti levičarsko usmerjeni. Vse te pogoje je France izpolnjeval in najbrž je to v veliki meri, v viharnih časih, ki so sledili, zapečatilo njegovo življenjsko usodo.
1978 Stari trg – Na sprehodu
Lepega poletnega dne je pomočnica vzgojiteljice Polona Drobnič sama peljala skupinico predšolskih otrok na sprehod, ker je bila njihova vzgojiteljica odsotna. Stari so bili okrog šest let in so v okviru vrtca obiskovali malo šolo.
1951 Ivanje selo – Lipa
Sredi slike Ivanjega sela kraljuje lipa z napajalnim koritom. Poleg je drog elektrovoda. Obdajajo jo hiše: na levi Urbasova (je ni več), pod njo Klančarjeva, priimek Modic. Na desni strani je del Mačonove (Milavčeve) grede in hlev, pod njim pa Anžkova hiša.
1982 Rakek – Živahno na rampi
Cerknica 1979/80 – Fantje 8. a razreda
Pred nami je samo moški del 8. a razreda iz šolskega leta 1979/80.
Vsaj zadnjih sto let je bilo v Danah vedno najmanj dvoje ali troje žensk z imenom Marija Kandare. Da je bilo bolj pestro in so jih lažje razlikovali pa so jih klicali Marija, Mica, Micka, Meri, Marička, Mima, Mimica, Mika … kot drugod, ko je šlo za preobilico Marij. Nekatere so bile rojene v Danah, druge so prišle kot neveste.
Tako je bilo tudi z Marijo/Micko (?) Tur(e)k z Ravnika na Blokah, Milavčevo po domače, ki se je poročila s Feliksom in postala Marija Kandare. Ne vem, kako so jo klicale vrstnice in vaščani, njeno uradno ime pa se je do danes ohranilo na modri kuverti natisnjeno skupaj z naslovom njenega podjetja iz medvojnega časa. Ko je ovdovela, je namreč postala posestnica in lastnica Jakopcove opekarne, ki jo je dolga leta bolj ali manj uspešno vodila, vse do vojne.
1920 Begunje – Recept
Ana Leskovec – Farbarjeva iz Dolenje vasi je v zimah od 1920-1930 obiskovala kuharski tečaj v Begunjah pri Cerknici. Recepte si je zapisovala v zvezek.
1948 Rakek – Darinka Modec (5/5)
Izkaznica o državljanstvu izdana s strani Okrajnega ljudskega odbora Postojna leta 1948 pod št. 4/323-48.
Po drugi svetovni vojni je prišlo do velikih sprememb. Ukinjena je bila dotedanja upravno – teritorialna razdelitev občin. Z zakonom je bila odpravljena medvojna okupatorska upravna delitev in vpeljali so pet okrožij, katera okrožja so se dalje delila na okraje oz. mestne četrti. Tako je bil v Ljubljansko okrožje vključen tudi Okraj Rakek. Po priključitvi Slovenskega primorja je bila upravna razdelitev LRS na novo urejena leta 1948 z zakonom. Število okrajev se je zmanjšalo, med njimi je bil ukinjen Okraj Rakek, ki preide pod Okraj Postojna.
Stare slike 