1925 Cerknica razglednica – Mala gasa
Brez pomoči bi jo težko prepoznal. Fotograf je postavil svoj fotoaparat nekje pred današnjo Štalco ali starim gasilnim domom in se obrnil proti Žajfnci tako, da je med hišami ujel cerkev Sv. Roka na Kamni gorici. Mala gasa se je do danes močno spremenila. Razen ene imajo na fotografiji vse hiše še slamnate strehe. Do danes so hiše popolnoma spremenjene.
Na levi strani je plot, preko njega pa se stezajo veje bezga. Fotografija je nastala zgodaj spomladi ali pa jeseni. Cesta je močno razmočena in blatna. Vozovi so bili kar pred hišami. Tudi hlodi na levi strani niso ravno pripomogli k urejenosti. Ulica je bila že takrat ozka, a vseeno ne tako, kot je sedaj. Po ulicah so bile kokoši in iskale izgubljeno zrno, prizor, ki ga že trideset let ni več mogoče videti. Na prvi pogled sem na razglednici, ki sem jo držal v roki, opazil le tri osebe. Po skeniranju in obdelavi sem ugtovil, da je na fotografiji kar enajst oseb: |
Na sliki je starejši par, izza vogala pa kuka še en mladenič. Par stoji pred ruševinami hiše, od katere je otalo le še zidovje. Mama je pokrita z ruto in nosi predpasnik. Moški je oblečen praznično, z belo srajco. Pokrit je s klobukom in ima brke. Postavila sta se tako, da lahko sklepamo, da sta doma nekje v bližini. |
Na levi strani fotografije izza drv kuka starejša ženska. Fotograf je verjetno ni opazil. Ženska verjetno kar z vrta opazuje fotografa, ki verjetno ni bil tam ravno vsak dan. Za drvmi se začenja zid, za katerega zaradi višine in debeline lahko sklepamo, da je ostanek starejše zgradbe. |
Družina se je za trenutek ustavila, mogoče jo je fotograf celo postavil. Mama je oblečena v plašč, okrog vratu ima krzno. Seboj ima dežnik, pokrita pa je v belo kapo. Mož je oblečen v suknjo, spodaj pa je oblekel belo srajco in kravato. Zagotovo lahko sklepamo, da je fotografija nastala v nedeljo ali ob kakšnem prazniku. Podobno kapo kot oče ima tudi večji otrok, ki je oblečen v pumparice. Mlajši otrok nima jopiča ampak je oblečen v volneno jopico. Mogoče je punčka. Cesta je razmočena in blatna. Brrrrrr. Na hišah sta številki 122 in 123. Takrat so hiše številčili brez reda. Ko se je pojavila nova hiša, je dobila naslednjo prosto številko ne glede na lokacijo. Državno renumeracijo poslopij so opravili nekje v petdesetih letih in od takrat imajo hiše, ki so skupaj tudi zaporedne številke. Izgleda, da od takrat velja, da so na eni strani hiše s parnimi številkami, na drugi pa z lihimi. |
golo.
Med hišami je videti cerkev Sv. Roka. Pred hišo, tam nekje, kjer je danes Gogala, stojita dve ženski. Vidimo bolj silhueto, pred levo pa stoji otrok. |
|
Fotografija je v zbirki Slovenskega etnografskega muzeja z inventarno številko: F0001623 (dopolnjeno 8. 1. 2011)
- Velikost razglednice: 14×9 cm.
- Avtor: Fran Vesel (dopolnjeno 8. 1. 2011)
- Datum:
19251.1.1927 – datacija v zbirki Slovenskega etnografskega muzeja (dopolnjeno 8.1.2011) - Zbirka: Aleksander Zgonc
- Datum skeniranja: 1.3.2010
- Razglednice ne najdem v katalogizaciji Cobiss.
Dopolnjeno 2.3.2010: Fotografija je objavljena v knjigi:“Tone Kebe, Cerknica in njeni ljudje, samozaložba, 1994″ na strani 174.
Zanimivo je tudi to, da so nad pritličjem nekatere hiše lesene. Hiše so imele lepšo podobo. Strehe so enotne z enakim naklonom.
Sedaj je podoba naselij neenotna in zame slabša.
Meni je pa všeč hiša št. 123, pred katero stojita “mama in ata”. Zdi se mi prav lepa, vhod, kombinacija zidu in lesa, nekaj posebnega je.
Kar mika me, da bi si ji stiskal in šel poiskat lokacijo, s katere je bila fotografija narejena. Šele tako bi videli, kako močno se je Mala gasa spremenila.
Takrat zagotovo ni nihče pomislil, da si bodo čez nekaj deset let slamnato hišo lahko privoščili le najbogatejši.
Hišno ime za št. 122 DERNULC
hišno ime za št. 123 DOMINEK
Dobro, Marija, od kje jih ti jemlješ?
Še od takrat, ko je bilo v Cerknici 253 hišnih številk.
Pred Drnulcovo hišo stojijo Meri in Tone Zgonc, nepoznan otrok, fant s kapo je Tone Kebe, pisec knjige “Cerknica in njeni ljudje”. Slika je objavljena v tej knjigi na strani 174.
Na fotografiji “Ata in mama” smo prepoznali moškega. To je Janez Ronko. Ženska je zaenkrat neprepoznana. Tudi mi smo prepoznali Meri in Toneta Zgonca.
Mislim, da je na zadnji sliki Šrangarjeva štala in vizavi naša hiša, preden je pogorela.
Točno, bravo, sploh nisem pomislil. Šrangarjevo štalo prepoznam, vaša stara hiša pa je bila drugačna. Nisem vedel, da je pogorela. Tudi na mestu starega vrtca je neka drugačna hiša. Le kaj se je tam zgodilo, saj je sedaj čisto drugačno.
Tudi mene zanima ….malo sem zamudila……bom pa povprašala strica Rudota ali teto Hermino.
Mislim, da bi bilo večim zanimivo, če bi spoznali, kako se je Mala gasa spreminjala. Jasno je le, da je sedaj čisto drugačna, kot je na fotografiji. Niti predstavljal si nisem, da se je v tem času toliko spremenila.
Z opeko krita hiša je Ronkova.
Danes sem ugotovil avtorja fotografije.
In kdo je?
Na podlagi fotografij zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju sem lahko prispevek dopolnil z imenom avtorja (Fran Vesel) in datumom posnetka 1. 1. 1927.