1962 Jezero – Pri južni

Lovričkova družina pri kosilu. ”Ajmoht je bil za južno takrat,” se še spomni mama Ana.

Stari ata, mama Ana, ata Tone, na oknu sedi mlajša hčerka Helena, v kotu za mizo starejša hčerka Anka, s hrbtom proti nam  sosedova Marta, ki je pokrita v kapo. Po tem in dolgih rokavih sodeč, ni bilo ravno poletje. Mama Ana je pokrita z ruto, ženske so bile pri jedi lahko pokrite, za moške se to ni spodobilo. Oblečena je v predpasnik, s prekrižanimi širami na hrbtu.

Stene so do polovice pobeljene malo temnješe in še valček je čez, nad njimi  je štem iz muck. Te mucke so barvali z muštri, podobno kot je že Breda opisala. Prisrčno. Toplina doma.

A veste kdo najbolj uživa v tem trenutku? Mala Helenca. Najbolj luštno je bilo takole sedeti na oknu! Takrat televizije še ni bilo, vse se je dogajalo v živo. Dogajanje zunaj in znotraj si  videl le, če si si obzorje razširil iz najboljše možne pespektive. Stene so bile dovolj debele in je bilo takole sedeti povsem varno. Bolj nerodno je bilo v tistih domovih, kjer so imeli rože na oknih, amapak teh je bilo bolj malo, kašne primule so bile in  asperagus.

____________________________________________________________

Tako nekako je bilo v tistem času po vseh kmečkih domovih. Ajmoht ni bil prav pogosto na jedilniku, več se je kuhalo brezmesne  jedi kot so:  zelje na sto in en način, repa prav tako in krompir na dvesto in en način. Predvsem se je kuhalo to, kar se je pridelalo doma.  Ob nedeljah v zimskem času suha juha iz  kakega dela prašička iz raufnka, poleti  goveja, potem je bil še tenstan krompir in solata. Kaj pa sladica? Ob nedeljah kako pohajne – flancati, čez teden omleti ali štrudel. Potica je  bila za večje praznike.

Helena je dopisala naslednje:

	Pri južni1961 Je rekla Helena,  da bolj drži leto 1962, kar pa ni zaprmej.

Kraj: Dolenje jezero
Datum: 1962
Avtor: Jože Martinčič – Juretov
Zbirka: Helena Frece roj. Malnar
Skenirano: 1. 6. 2010
Oblika: fotografija