1960 Cerknica – Gradbišče brestove menze
Slikano je gradbišče brestove menze. Podrli so stare, pritlične zgradbe, da so pridobili prostor. V urejanju je tudi dovoz do tovarne Brest. Robniki so že položeni, urediti bo potrebno še zelenice.
Brest je pogorel poleti leta 1959. Na pogorišču je nastalo veliko gradbišče in v sklopu del so takrat verjetno zgradili tudi menzo. Naslonjena je bila na hišo, kjer je sedaj notar. Menza je bila velika, enoetažna stavba, sedaj je v njej Bar Kekec. V sklopu zgradbe je bila poleg jedilnice še kuhinja in manjši bife. Poleg šanka sta bili še dve ali tri mize za katerimi so stalni gostje šahirali ali igrali marjaš.
Prva menza je bila višje proti sedanjemu kegljišču. Rekli so ji Koreja. Novo menzo so zgradili na mestu nekdanjih Šerkovih hlevov. Levo od njih je bila mehanična delavnica v dolgi stavbi. Na fotografiji je že porušena in njenem mestu je nastalo parkirišče.
Prvi upravitelj menze je bil Ivan Lah iz Begunj, sledil mu je Nikola Dorovič, nato pa Gašpar.
V menzi je bil prvi in edini javni televizor v Cerknici. Televizor je bil postavljen v posebno omarico na visokih nogah. Omarica je imela vrata s ključavnico, da je bilo moč televizor zakleniti.
Spomnim se, da so bili okrog 1970 leta ob sobotah v njej plesi in vedno je bila zapolnjena do zadnjega kotička.
Menda so bili pavi že od samega začetka zaščitni znak dvorišča za menzo. Bilo je več in košato so se sprehajali. Otroci smo jih občudovali a si nismo upali v bližino. Bali smo se jih zaradi njihovega oglašanja.
____________________________________________________________
Tudi to fotografijo je iz kupa papirja, ki je bil namenjen na odpad, rešil Slako Červek.
Kraj: Cerknica
Datum: približno 1960
Avtor: Jože Žnidaršič st. (dopolnjeno 2. 2. 2011)
Zbirka: Slavko Červek
Skenirano: 28. 5. 2010
Oblika: fotografija
Spominjam se barak, katerih se vidi streha med notarko in drevesi (vodoravna streha). Menda so se vcasih tam pretepali. Zato je dobil ta predel ime po korejski vojni…
Voz naložen z jelovino je bil običajno namenjen za prodajo. Tako so si kmečki ljudje takrat služili dodaten dinar.
Za drva je bila bukva,ter ostali listavci in garivci.
Jelovina-hoja do premera-debeline 20 cm je bil za jamski les. To so bili podporniki za v rudnike. Tu so prišli v poštev vsi vrhovi, čeprav so bili grčavi. Ni smel biti debelejši.
Les debelejši od 20 cm je bilnamenjen za celulozo, ki pa je moral biti bolj gladek in brez grč.Tega so lahko narezali do dolžine enega metra ali v celem kosu, tja do 4 metre.
Ta les so vozili na Rakek na skladišče. To skladišče je bilo po II. svetovni vojni na mestu nekje od danšnje črpalke pa do Ileničevega ovinka nad cesto.