1930 Kozarišče (4) – Panorama vasi

Na razglednici je panoramski pogled na Kozarišče (takrat še Kozaršče) v prvi polovici prejšnjega stoletja.

Del te  slike  je ena  od štirih slik na sestavljeni razglednici, ki smo jo na naših straneh že predstavili.

____________________________________________________________

Njive na sliki spodaj, vodoravno, levo in desno od poti se imenujejo Zglavniki (Zglavnəkə). Pokončno obrnjene, desno od poti, so Zgornice (Zguorənce). Na eni od njih se lepo vidijo gomile gnoja.  Torej je bila fotografija posneta zgodaj spomladi, ko so polje šele pripravlji za setev. Levo od poti, konec Zglavnikov, je kolovoz, na katerem je zapeljan voz (glej  povečavo spodaj). Za tem kolovozom, višje na sliki, so njive imenovane Zgorenjški devci (Zguorənškə deucə). Na eni od teh njiv lahko opazimo orača (glej izrez spodaj).

Kolovoz po sredini njiv imenujemo Dolga pot (Po dougə puotə). Pelje iz Podgore preko polja do Kozarišč. Na sredini polja, na razpotju kolovozov je že takrat stal križ in še danes tiho pozdravlja mimoidoče.

____________________________________________________________

Na spodnjem robu ceste, pred ovinkom, so vidni kantoni – obcestni kamni. Le trije od teh danes še vedno stojijo na svojem mestu.  Iz polja se na cesto priključi Dolga pot. Nad cesto – prva stavba na desni je Janeščeva štala, levo od nje pa Janeščeva hiša. Ta je danes še edina ohranjena lesena hiša v vasi. Levo na ovinku stoji listnato drevo.  V povečavi slike pod njim lahko opazimo ali bolje rečeno zaslutimo  še en križ. Hiša levo je Jagrčkova – današnja ima povsem drugačen izgled. Za njo in naprej  proti levi oz.  v smeri peskokopa (peščenka) poteka pot imenovana Po ulicah (Po ul’cah). V sredini vasi se dviga zvonik naše cerkve sv. Benedikta. Mogoče bo koga zmotil še en zvonik malo na levo od vaškega. To  je Šmaraška cerkev sv. Marjete. Fotograf se je povzpel tako visoko na vzpetino malega Kuclja, da je na fotografijo uspel  ujeti tudi to cerkvico sosednje vasi. Pripomore tudi dejstvo, da je bila takrat pokrajina  dosti manj zaraščena. Tudi  pred vasjo so gomile gnoja. Te njive imenujemo  Lanišča. Tu je najboljša zemlja v vasi, zato so na njih gojili lan. ____________________________________________________________

Ta del vasi je danes v celoti spremenjen. Ob cesti, na skrajni desni manjka današnja hišna št. 1 – Žnidarjeva hiša. Zgrajena je bila enkrat po letu  1932. Prva hiša ob cesti z desne je Andrejeva (Andrajeva) – danes hišna št. 2 in s povsem spremenjenim videzom.  Po cesti naprej proti desni je Podložanova hiša in njihova gospodarska poslopja. Danes je na tem mestu Virantova hiša in garaža. Hiša zadaj za Andrajevo je Šemacova (Šəmacava) – danes Bolčinova v drugačnem izgledu.  Hiše v ozadju, na vzpetini, so že v vasi Šmarata. ____________________________________________________________

Cesta, ki je potujočega iz Pudoba pripelje v Kozarišče je bila označena z obcestnimi  kantoni. Ti so bili ob robu postavljeni z namenom, da so označevali cesto v času snega in kot  varovalo za vozove ob srečevanju. Že dolgo je, kar so zapustili svoja stojišča. V levem kotu izreza je prvo razpotje v vasi. Levo še danes  pelješ v smeri gradu. Desno pa cesta vodi v središče vasi. Pot pod vasjo oz. pod Primoževim  vrtom je bila ograjena s plotom. Prva hiša na levi je Lehčova (Ləhčuova) hiša. Desno od nje je njihov, s slamo krit skedenj. Še naprej proti desni je Šemonova (Šəmuonova) hiša, še tista stara, preden je pogorela. Po vojni so na istem mestu zgradili novo. Če mi oče ne bi povedal, sama tudi opazila ne bi, da je na sliki druga hiša, saj ima isto obliko kot danes. V ozadju, na Šmaraškem hribu, je desno Ogradarjeva hiša in njihov skedenj. V ozadju na levi pa stoji še nekaj drugih šmaraških hiš.  ____________________________________________________________

Majdarjevi (Majdarjavə) orjejo Deuce z dvema konjema. Njivo pripravljajo za pomladansko setev. Skoraj zagotovo orjejo še z lesenim plugom, ki so ga na njivo pripeljali z vozom, ki so ga pustili na kolovozu na koncu njive. Zatopljeni v svoje delo zagotovo niso opazili oddaljenega fotografa, ki je njihovo opravilo posnel in s tem ohranil.  Še sanjalo se jim ni, da jih bomo čez več kot 80 let sovaščani z zanimanjem opazovali na zarumeneli stari fotografiji. V tistem času so bili železni plugi še prava redkost. Enega prvih železnih plugov je kupil Janko Šumrada, lastnik trgovine v Kozariščah. Med prvo svetovno vojno je bil ruski ujetnik in tam je videl železne pluge. Ti so na njega naredili tak vtis, da ga je po vrnitvi domov tudi sam kupil. Kupil si je 12-colskega, takega kot ga je videl na velikih, prostranih njivah v mrzli Rusiji. A se je izkazalo, da je za naše majhne,   razdrobljene njivice kar malo prevelik in preneroden.  ____________________________________________________________

Hvala g. Škrbcu iz Loža, da je podaril to fotografijo v skupni arhiv Tujsko Prometnega društva in nam s tem nevede omogočil pogled v preteklost. Vprašanje je, ali bi se drugače ohranila in nam danes odstirala tančico preteklosti. Nekdo je s tinto pomotoma zapisal, da gre za Podgoro – ni mu zameriti.  Zelo bom vesela, če se bo našel kdo, ki bo znal določiti, kdaj je bila fotografija posneta.

____________________________________________________________

Dopolnjeno 28. 2. 2011

Fotografija je objavljena kot ena od fotografij na sestavljeni razglednici v knjigi: Dežela ob Cerkniškem jezeru, Milan Škrabec, Janez Šumrada, Marjan Slabe, SO Cerknica, 1990, stran 95. V navedeni knjigi je kot avtor fotografij na razglednici naveden Foto Bavec, Rajhenburg.

___________________________________________________________

Vir:Jože Ovsec (Kozarišče), Marija Bavec (Kozarišče)

Kraj: Kozarišče
Datum: pred letom 1930
Avtor: neznan Vinko Bavec (dopolnjeno 28. 2. 2011)
Zbirka: Aleksander Zgonc, Cerknica ( Zbirka fotografij Turistično prometnega društva)
Skenirano: 28. 8. 2010
Oblika: fotografija