Nova vas 1964/65 — 8. razred

Leta 1965 je na novovaški osnovni šoli  zaključevala osnovno šolo ena največjih povojnih generacij učencev. V dveh razredih nas je bilo kar 48.  V petem razredu so se nam priključili še sošolci podružničnih šol od Sv.Trojice in od Sv. Duha, tako, da sta bili organizirani dve paralelki.
V sedmem in osmem razredu je bil naš razrednik prof. Srečko Baučer. Dolgoletni učitelj je na Bloke prišel leta 1959 in ostal vse do leta 1976. Prav je, da tega vsestranskega pedagoga predstavimo tudi na strani Stareslike.

Prof. Srečko Baučer se je rodil 18. 3. 1901 v Trstu. V Trstu je obiskoval osnovno šolo in nekaj let srednje šole. Srednjo šolo je dokončal na državni realki v Ljubljani leta 1920. Cela družina se je po razpadu Avstro-Ogrske in italijanski zasedbi Primorske preselila v Ljubljano. Od začetka zimskega semestra študijskega leta 1920/21pa do zaključka poletnega semestra študijskega leta 1923/24 je bil redni slušatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1925 je opravil diplomski (profesorski) izpit iz prirodopisa in geografije. Že v času študija se je posvečal znanstveno-raziskovalnemu delu. S prof. dr. Francem Jesenkom je zaznamoval mejo Triglavskega narodnega parka. Prav Jesenko je ozemlje poimenoval Triglavski narodni park.

• 14. januarja 1926 je nastopil prvo službo kot suplent gimnazije v Kranju.
• 6. avgusta 1927 je bil premeščen na 2. realno gimnazijo v Ljubljani.
• 11. oktobra 1929 je dobil odlok o premestitvi na 1. realno gimnazijo v Ljubljani.
• 11. junija 1945 je bil imenovan za profesorja na klasični gimnaziji v Ljubljani.
• 4. decembra 1945 je bil premeščen na 3. državno moško gimnazijo v Ljubljani.
• 1. septembra 1951 je nastopil službo na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu, na kateri je predaval do konca februarja 1956.

V tem času in tudi leto in pol kasneje se je privatno izpopolnjeval v geologiji in mineralogiji. Proučeval je rude v Mežici. Napisal je dve znanstveni deli in leta 1951 je želel zagovarjati  doktorat in postati docent oddelka za mineralogijo. Vendar se je žal njegovo delo nepojasnjeno izgubilo in (po njegovem pripovedovanju) je njegov doktorat zagovarjal nekdo drug.

Ravnatelj 3. gimnazije v Ljubljani (Zupan David) je o njem zapisal: »Po svojem delu in temperamentu bolj odgovarja delu na znanstvenem zavodu kot na srednji šoli. V šoli je dober pedagog in didaktik, vendar premalo živahnega temperamenta, zato ne more v potrebni meri pritegniti mlajših dijakov k delu in učenju. Svoje delo v šoli pa opravlja vestno in s čutom odgovornosti. Politično je več kot korekten, dober patriot, nima skritih misli. Med okupacijo je bil simpatizer OF in jo materialno podpiral. Zaradi svoje bolj mrtve narave se ne izpostavlja, vendar v primerih potrebe dobro, premišljeno zagovarja novo stvarnost«.

5. junija 1957 se je zaposlil v Tehnični knjižnici  Litostroja.

Šolsko leto 1959/60 je začel s poučevanjem na Blokah. Takrat je šola nujno potrebovala učitelja nemščine. Čeprav prof. Baučer to ni bil, je dobil zaposlitev na OŠ. Dobro je obvladal nemški, francoski, italijanski jezik, angleški in srbohrvaški  jezik pa na osnovnem nivoju.

Stanovanje je imel v Ljubljani v Rožni dolini. Imel je svojo hišo, ženo Viktorijo (1907-1983), ki je bila doma iz Kranja in hčerko Leo (1931- 2007), takrat še študentko stomatologije. Pozneje je diplomirala in v Ljubljani opravljala zobozdravniško službo. Srečko je med tednom stanoval na Blokah pri Fari v stari kaplaniji. Enkrat tedensko, ob sobotah popoldan, je z avtobusom odhajal domov v Ljubljano k svoji družini in se v nedeljo zvečer vračal nazaj.  Živel je bolj samotarsko življenje, avtomobila ni imel. Ob njem so v kaplaniji stanovale mlajše učiteljice. Starši so nam večkrat potisnili v roke kakšen priboljšek npr. kolino, da smo jo odnesli profesorju. Profesor je bil vedno oblečen v sivo obleko, poleti lahko in pozimi toplejšo. Brez kravate ga nismo videli nikoli.

Poleg nemščine je poučeval tudi fiziko, kemijo, zemljepis in biologijo. Obseg dela je imel povečan za 5 ur na teden.

V šolskem letu 1963/64 je prevzel delo razrednika v našem 7. razredu in nas spremljal tudi v 8. razredu, ko je nastala pričujoča slika.

Leta 1965/66 je bil razrednik 8. razredu in poučeval je kar 7 predmetov: nemški jezik, kemijo, fiziko, tehnični pouk, moralno vzgojo, srbohrvaški  jezik in biologijo.

Leta 1969/70 se je upokojil a ker šola na razpisu ni našla zamenjave zanj je nadaljeval delo kot upokojeni profesor. Poučeval  je kemijo, biologijo, naravo, fiziko in tehniko. Najprej polovično število ur in leta1970/71 nadaljeval z razredništvom v 6.a razredu. Nato je 1972/73 prevzel 6. razred in na njegov urnik se je vrnila nemščina, saj je učiteljica odšla na porodniški dopust. Z razredništvom je nadaljeval do 8. razreda tej generaciji. Poučeval je kar 5 predmetov.

V šolskem letu 1975/76 je delal honorarno še 10 ur tedensko. Jeseni leta 1976 je odšel z Blok. V mesecu marcu tistega leta je dopolnil  75 let.

Ob njegovem odhodu je ravnatelj Janez Praprotnik zapisal: »Bil je zelo razgledan in še vedno je tekoče spremljal vsa znanstvena in politična dogajanja v svetu, s čimer je bil vzor osnovnošolskim učiteljem.«

Profesor je bil na vsa delovna mesta premeščen z dekretom. Sam ni mogel izbirati. Služboval je tam kamor so ga namestili. Na Blokah je preživel 16 let. Poučeval je sedem predmetov, tudi do 30 ur tedensko (normativ je bil 22 ur tedensko). Ravnatelj Franc Čebohin je njegovo delo označil kot vestno, predano, vendar se zaradi ločenosti od družine v delo kraja ni vključeval. In res je tako kot je zapisal ravnatelj gimnazije — bil je bolj mrtve narave in ni se izpostavljal.  Prav gotovo pa je mnogim generacijam bloških učencev ostal v spominu kot univerzalni učitelj, ki ga nismo klicali drugače kot naš prof. Baučer.

Profesor je umrl leta 1985. Pokopan je na pokopališču Ljubljana — Vič, dve leti prej mu je umrla žena Viktorija in leta 2007 še hčerka Lea Baučer-Gorjanc.

Neznani fotograf je 8. b . razred slikal v razredu stare novovaške šole takoj po novem letu, o čemer govori datum na tabli. Spomnim se, da smo formulo žveplene kisline napisali na tablo le zato, da se je vedelo, da smo pri pouku kemije.

V novovaški šolski okoliš je takrat spadala tudi vas Lužarji iz občine Velike Lašče. Deklet smo imeli le za vzorec.

Prof. Baučer nam je v svoji tihi maniri, posebej v osmem razredu, dal vedeti, da smo Bločani bolj za praktične poklice. Nihče od 48. učencev obeh paralelk ni nadaljeval šolanja na gimnaziji. Šli smo se učit raznih poklicev, največ fantov za poklic elektromonterja, ker je bila takrat velika potreba po tovrstnih mojstrih in je podjetje Tegrad iz Ljubljane dajalo ugodne štipendije. Nekaj se nas je vpisalo na srednje strokovne šole v Ljubljani ter na novoustanovljeno Tehniško šolo lesne stroke v Cerknici.

Spredaj:

• Marjan Kraševec z Ulake,
• Stanko Zakrajšek iz Lužarjev in
• Slavko Petavs iz Nove vasi.

Zadaj:

• Draga Anzeljc iz Nemške vasi,
• Iva Klavs iz Lužarjev,
• Lojze Mazij iz Velikih Blok in
• Jože Širaj iz Ravnika.

Spredaj:

• Jože Škrabec z Mramorovega.

V sredini:

• Sašo Maček z Radleka,
• Jože Zakrajšek iz Lužarjev in
• Lojze Drobnič iz Lužarjev.

Zadaj:

• Marija Turk s Škrabčga,
• Ivo Nagode iz Nove vasi in
• Jožica Anzeljc s Studenega  Studenca¹.

Spredaj:

• Marjan Klančar iz Nove vasi,
• Franc Grže iz Nemške vasi,
• Tone Mazij iz Velikih Blok in
• Jože Avsec s Studenega.

Zadaj::

• Franc Pakiž iz Raven,
• Dani Širaj iz Metulj,
• Milan Samsa z Benet in
• Marija Zakrajšek iz od¹ Lužarjev.

Pri tabli pa sta:

• prof. Srečko Baučer in
• Fani Otoničar z Ulake.

Na zadnji strani fotografije so pa avtogrami.

Viri:

• Prispevek napisal Lojze Mazij,
• podatke iz življenjepisa prof. Baučerja je zbrala in zapisala Milena Mišič, ravnateljica OŠ Toneta Šraja Aljoše Nova vas.

Kraj: Nova vas
Datum: 12. 1. 1965
Avtor: neznan
Zbirka: Alojz Mazij
Skenirano: 17. 2. 2012
Oblika: fotografija

¹Spremenjeno 16. 1. 2013

 Dopolnjeno 20. 4. 2013

Prispevek je bil objavljen v  številki 2-2013 glasila Bloški korak na strani 20.