
Dekleti na sliki sta sestri Avsec, doma s Knežje Njive 9. Po domače sta Lukovi, kot je zapisal naš župnik Kebe v svoji knjigi Loška dolina z Babnim poljem II.
Leva je Frančiška, rojena 1896, poročena Avsec. Po poroki je ostala v vasi.
Desna je Terezija, rojena.1900, poročena Onušič v Stari trg.
Slika ni nastala doma. Odšli sta k fotografu, ki je za ta namen imel urejen poseben prostor. Najbrž je to njuna prva fotografija v življenju in za tako priložnost se je bilo vredno lepo odpraviti.
____________________________________________________________
 Frančiška Avsec |
Pričeska je za slikanje skrbno urejena. Obe dekleti imata obleki enako krojeni. Sta si ju sami sešili ali sta ju naročili pri šivilji (muojškrə)? Na starih slikah velikokrat zasledim, da so imeli sorojenci za slikanje enaka oblačila.
Svetli, najbrž beli gumbi, so prišiti po vzorčku – trije, presledek, trije. Enak vzorček treh gumbov se ponovi na rokavu . Na zaključku rokavov, ob vratu in pri gumbih so našiti beli volančki (ginerca). K praznični (ta’hmašnə) obleki sta dodali še bele rokavice.
Frančiškin ovratnik (kuolar) je izdelan s tehniko rešiljeja. Na obleko se ga je pritrdilo s pritiskači (z drukerjə).
Nadela si je tudi verižico, ki ji sega prav do pasu, na prsi si je pripela cvet. |
 Terezija Avsec |
Tudi Terezija je imela skrbno urejeno (skolmano) pričesko, katero si je še dodatno okrasila z lasno sponko (s prpjənčkam). Njen ovratnik je povsem drugačen od sestrinega – tako po kroju, kot po izdelavi. Ovratnik je kvačkan. Okrog vratu je pripela še svilen (svil) trak, na katerem vsi obesek. Tudi ona si je na levo stran prsi pripela cvetlico. |
 Vsaka s svojo torbico, ki pa nista enaki. |
 Ob pogledu na to torbico najprej pomislim: moda se ponavlja. |
 |
Ročno torbico so imenovali tuašəln. Še se spomnim, ko me je stara mama, ko sem bila še majhna, večkrat poslala ponjo: ” Pajdə v kuasln po muoj tuašəln!“. To je pomenilo, da moram v njeno omaro, v spodnji predal, po njeno torbico. V torbici je hranila svojo denarnico, ki so jo prav tako imenovali tuašəln. V njeni torbici je bil vedno tudi robček iz blaga. Ne vem natančno za kakšno razliko je šlo, ampak ročno torbico so nekateri imenovali tudi taška. Nekje sem zasledila, da menda zato, ker je bila po obliki podobna tašcam. Tašce so po naše flancati.
Ob podrobnem ogledu fotografije lahko vidimo, da ima Frančiška na podplatih (spuadaj na čižmah) žeblje. Ti so bili na podplatu zato, da se le-ti niso prehitro obrabili (znucalə). Torej se žeblji na podplatih niso uporabljali zgolj na delovnih čevljih, kot smo na teh straneh ugotavljali v septembru. |
 |
Kdo so osebe na sliki je na zadnjo stran slike zapisal župnik Kebe, ko je pripravljal svojo drugo obsežno knjigo iz naših krajev. Poznam njegovo pisavo. Tudi to si je zapisal, komu je sliko potrebno vrniti, saj je šlo pri njegovem res obsežnem delu skozi njegove roke veliko število fotografij. |
|
|
Fotografija je objavljena tudi v knjigi Janeza Kebeta: Loška dolina z Babnim poljem II, Ljubljana 2002, na strani 36.
Vir: ustni viri in knjiga Janez Kebe: Loška dolina z Babnim poljem II
Kraj: Neznan
Datum: ocena 1919
Avtor: neznan
Zbirka: Vera Drobnič, Šmarata
Skenirano: 4. 10. 2010
Oblika: razglednica
Like this:
Like Loading...
Related
Jaz bi prec imela tako torbico 🙂
Meni se pa svilen trakec z obeskom zelo dopade.
To ni bila torbica ampak taška ali tošln.
Ja dekleti sta res lepo oblečeni. Janja se je potrudila in do potankosti opisala vse detajle.
Pri nas smo rekli denarnici ”prtuošəln.”
Zastavljam uganko: ali kdo ve, poleg imen iz SSKJ smo uporabljali narečne izraze. Katera žival je bila ”prtuoš əln?
Marija, odgovora žal ni. Nam boš kar ti zaupala odgovor?
Taške so v Grahovem ”flancati”, na Jezeru ženska torbica.
Tošəln ali prtuošəln je moška denarnica, oziroma žaba krastača.
Meni je pa slika všeč zato , ker sta na njej sestri moje stare mame .
Super. Ali lahko poizveš kaj več o njiju? Karkoli, naprimer kakšni sta bili po značaju, kaj sta počeli, po čem se ju sorodniki ali sovaščani spomnijo…
Sama se bežno spomnim Terezije , saj smo se pri “Irančetovih” v Starem trgu s staro mamo večkrat ustavili na obisku . Bila je gospodinja , ki je imela dovoj dela z otroci , gospodinjstvom in kmetijo. Kaj drugega mi pa ni ostalo v spominu. Morda se je bolj spomni kak bližnji sorodnik.