Skip to content

1930 Cerknica – Šiviljski tečaj

22. 11. 2010

Slika je nastala v začetku leta 1930. Tečajnice šivanja na šivalnih strojih Pfaff so slikane zadaj za posojilnico na Placu na mestu, kjer je bilo posnetih že mnogo slik, ki so bile objavljene v Starih slikah. V sredini januarja 1930 so za posojilnico razmetali sneg, prenesli šivalne stroje, posadili tečajnice za stroje in se slikali. Samo ljudje, ki stojijo ob zidu, so topleje oblečeni. Tečajnice sokljub zimskemu datumu 13. januarja oblečene, kot bi bile v notranjih prostorih.

Šivalni stroj je stroj za šivanje z nožnim, ročnim ali elektromotornim pogonom, sodobni pa so lahko tudi elektronski. Človeštvo je skozi zgodovino ročno šivalo svoja oblačila. Prvi, ki je napravil šivalni stroj je bil Charles Frederick Weissenthal, ki je leta 1755 v Londonu patentiral sicer precej neroden in počasen postopek z iglo z dvema konicama in ušesom na sredini, krojač pa je moral blago, vpeto v okvir po vsakem vbodu obrniti. Napredek se je zgodil leta 1846, ko se je Elias Howe dokopal do principa delovanja šivalnega stroja, ki se uporablja še danes. S tem izzivom se je spoprijel na drugačen način kot njegovi predhodniki saj ni posnemal ročnega načina šivanja. Njegov princip sloni na prepletanju dveh sukancev in dveh žlebov, ki oblikujeta zanke skozi katere gre čolniček s spodnjio nitjo. Ni imel denarja za propagando, čeprav je izum patentiral. Konfekcijske tovarne so ga kopirale in z njegovim izumom cvetele, ne da bi imel Howe kaj od tega.

Howe se je na sodiščih spopadal predvsem z Isaacom Merrittom Singerjem, ki je z njegovim izumom sanjsko obogatel  in je njegovo ime še danes pojem za šivalne stroje. Po vztrajnem dokazovanju je sodišče Singerju leta 1854 vendarle dosodilo visoko plačilo odškodnine in pavšala za patentne pravice in mu dovolilo prevzem licence po Howovem patentu.

Kljub nenehnim izboljšavam so bili konec devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja šivalni stroji še vedno težki, nerodni za šivanje in osupljivo dragi. Zato so veljali za pravi statusni simbol, prestižen in lepo izdelan kos pohištva, ki je bil običajno postavljen na častno mesto v hiši.

__________________________________________________________

Zanimivost te osemdest let stare fotografije je, da je fotograf je pri izdelavi fotografije močno retuširal vse obraze, razen dveh. Natančno je posvetlil dele obrazov  (čelo, lica, brado,nekje pa tudi senco pod brado). Teh popravkov na fotografiji ni videti, pri povečavi pa se pokažejo. Fotograf ni mogel vedeti, da bo njegova slika aktualna toliko časa in jo bomo čez 80 let tako močno povečali. 

Za to objavo smo retušo popravili in je vidna le na zadnjem izseku.

Obsedenost ameriških gospodinj s šivanjem se v prvi polovici preteklega stoletja prenesla v Evropo. Tako je bil šivalni stroj do nedavnega eno najbolj zaželjenih poročnih daril. V Evropi se je konkurenčna borba odvijala predvsem med firmama Singer in Pfaff. Še v času nastanka te fotografije je bil šivalni štroj na nožni pogon zelo drag. 

Danes so mnogo boljši šivalni stroji glede na ostale stroške veliko cenejši in si jih lahko privoščijo tako rekoč vsi.

Podjetje PFAFF je ustanovil Georg Michael Pfaff (1823–1893) v Kaiserslauternu v Nemčiji leta 1862. Prvi Pfaffov šivalni stroj je bil ročno izdelan in namenjen šivanju usnja v proizvodnji čevljev. 

Danes so zbiratelji za stare modele šivalnih strojev, kot je Pfaffov, izdelan okoli leta 1870, pripravljeni odšteti astronomske vsote.

Že od leta 1851 je ime Singer pojem za šivanje. Podjetje proizvaja praktične in inovativne proizvode za vse nivoje šivanja. Ustvarili so prvi cik-cak šivalni stroj ter prvi elektronski šivalni stroj. Njihovi šivalni stroji in stroji za vezenje spadajo med najnaprednejše stroje za domače ustvarjanje. 

Danes je poleg teh dve proizvajalcev še kopica drugih kot so Husqvarna, Necchi, Toyota, Brother, Juki in vsi preživijo, kar pomeni, da so vsi kvalitetni.

Zdaj skoraj ni več krojačev in šivilj, saj so konfekcijske tovarne prevzele izdelavo vseh vrst oblačil. Krojaštva in šiviljstva v smislu, kot je bilo v mojih mladih letih v prihodnosti najbrž ne bo. Pa saj tako je tudi prav. Razvoj gre naprej in odpira nova delovna mesta in zaslužek ljudem ne samo pri nas ampak tudi v nerazvitem delu sveta, kar ne bi bilo mogoče brez izumov mož, ki so naredili prve šivalne stroje. Koliko tovarn konfekcije, znanih ustvarjalcev modne konfekcije, kot so Roberto Cavalli, Versace, Diesel, Dolce & Gabana, Gucci, Prada, Bvlgari, Armani, Dior, Louis Vuitton in lepih pa tudi presuhih manekenk bi bilo brez dela, če bi še vedno ročno pretikali igle.

"Nezglajen" izsek

Moja teta Fanči Kranjc, ki sedi skrajno desno je edina, ki smo jo prepoznali. 

Pri takšni povečavi je retuša močno vidna.

Kraj: Cerknica
Datum: 13. 1. 1930
Avtor: neznan
Zbirka: Dušan Gogala
Skenirano: 18. 9. 2010
Oblika: fotografija

One Comment leave one →
  1. Tina permalink
    23. 11. 2010 04:51

    Ste ga razkrinkali, fotografa! 🙂 Jaz sem pa mislila, da se lahko popravlja samo elektonske slike.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: