1956 Cerknica – Motor na Peščenku
Motocikel ali motorno kolo, ki mu v pogovoru rečemo motor, je motorno vozilo, ki ima naslednje glavne dele: na okvirju je pritrjeno zadnje pogonsko in sprednje, vodljivo kolo. Prav tako je na okvirju motor z notranjim zgorevanjem, sklopka, menjalnik, veriga ali kardan, rezervoar za gorivo, sedež za voznika in sopotnika. Na motor je lahko bočno pritrjena še prikolica.
Sliki nista nastali istočasno. Na eni je motor znamke Puch, na drugi pa DKW. Janko Vidrih — Cibov je kupil motor nekako tri leta pred Janezom Lovkotom — Urbanom.
V tovarni Puchu v Gradcu, na Štajerskem v Avstriji, so izdelovali ekonomična in robustna motorna kolesa, primerna za neurejene in strme ceste. Tovarna Puch je Tomosu ponudila ugodne licenčne pogoje in proizvodnja je stekla. Prvi izdelek, ki so ga sestavili leta 1955 v Tomosu, je bil motor Tomos Puch SG 250.
Puch je bilo avtomobilsko podjetje v Gradcu, ki ga je leta 1889 ustanovil Janez Puh (nemško Johann Puch), slovenski izumitelj, mehanik in proizvajalec vozil (1862 Sakušak do 1914 Zagreb). Izučil se je za ključavničarja in se naselil v Gradcu ter začel v svoji tovarni najprej izdelovati zelo dobra kolesa. Pozneje je njegovo pozornost pritegnila iznajdba motornih vozil. Po daljšem preskušanju in izpopolnjevanju mu je uspelo zgraditi motocikel. Vzporedno s proizvodnjo motociklov se je Puch začel ukvarjati še z razvojem avtomobila in kmalu je s svojimi vozili oskrboval tudi avstrijski dvor.
Leta 1916 je danski inženir Joergen Skafte Rasmussen na Saškem v Nemčiji ustanovil tovarno parne opreme. DKW pomeni Dampf-Kraft-Wagen (parni pogon avtomobila). Do leta 1930 je bil DKW največji svetovni izdelovalec motornih koles. Leta 1932 so se nemški proizvajaci avtomobilov DKW, Audi, Horch in Wanderer združili v firmo z imenom Auto Union, ki ga je leta 1957 prevzel Daimler-Benz, v letu 1964 pa ga je od Daimler-Benza kupila firma Volkswagen Group. Zadnji DKW avto je bil F 102, ki se je izdeloval do leta 1966 in takrat je tudi to znamko odplavilo.
___________________________________________________________
Tudi za ta prispevek mi je Metka Dragolič pripravila nekaj podatkov, zato njej lepa hvala.
Kraj: Cerknica
Datum: neznan
Avtor: neznan
Zbirka: Heda Opeka
Skenirano: 10. 8. 2010 in 2. 8. 2010
Oblika: tri fotografije
Ja, z motorji se je vcasih vozilo kot z avtom. Danes si ne morem vec zamisliti, da gres iz Domzal v Cerknico z Vespo v nedeljo na kosilo. Moj stric in teta sta to pocela, dokler nista imela avta. Po kosilu je stric malo pocival, potem pa sta odbrencala nazaj.
Sicer se se najde (cedalje vec) fanatikov, ki gredo s severne Nemcije do Jadranskega morja na dopust z motorjem. Popularno je tudi ktizarjenje po Alpah.
Predvsem se mi na teh slikah zdijo obcudovanja vredni plotovi iz zamenj. Skoda, da se je pojem krajinske kulture pojavil sele potem, ko so vsi ti plotovi izginili.
Danes je vožnja z motorjem v glavnem užitek in nič več potreba. Sam vozim motor štiri leta in tako kot povsod, so tudi tu različni nameni in pogledi. Od postavljanja v bližnjih lokalih do dirkanja in meni najljubši namen- popotovanja. Užitek se je voziti po manj znanih poteh in čutiti veter. Breda mogoče smo fanatiki, je pa res, da se motoristi pri srečevanjih pozdravljamo z dvigom levice in smo drug do drugega “kolegijalni”. Tega občutka v vožnji z avtomobilom ni več.
Motoristi ljubimo osamljene in ovinkaste ceste. Zato gre pot iz Nemčije preko Avstrije in Cerknice naprej čez Gorski kotar na Jadransko morje. poleti se čez Cerknico vijejo prave kolone motoristov.
Tudi mene so pritegnili plotovi. Pri nas so bili v glavnem narejeni iz pokončnih kolov kateri so bili povezani z rantami (smrekove sušice) in oplankani z mužlerji (krajniki pri razrezu hlodovine). Mika me, da bi tak “plut” postavil doma.
Dva motora tih godine bili su u mojim rukama ove godinetomos zeleni i crveni